»Časi ženskega suženjstva so minili,« je zapisal leta 1870 rojena Elvira Dolinar, učiteljica, pisateljica, publicistka in feministka, ki so jo sodobniki zaradi njenih modernih nazorov o ženski emancipaciji imenovali »slovenski Bebel«, Avgust Bebel je bil namreč avtor knjige Ženska in socializem.

»Neveš kako so mi dolge noči cele ure slonim na oknu ter zrem v luno, z mislimi sem pa pri tebi« je zapisal Franc Peric svoji Feliciti vročega poletnega dne, 23. julija 1928.

Na današnji dan pred 100 leti je umrl Josip Stritar. Kot človek 19. stoletja je napisal veliko pisem, v katerih ne piše le o umetnosti in kulturi, temveč tudi o bolj vsakdanjih temah. Stritar je tudi avtor najpomembnejšega slovenskega pisemskega romana 19. stoletja.

"Vesel, srečen Božič!!!!!!!!!!" Tako je zapisala Zofka Kveder voščilo Ivanki Anžič leta 1899. To pismo je le eno od 114 pisem v naši zbirki, v katerih beremo tudi o božiču. Za vse avtorje in avtorice teh pisem pomenijo božični prazniki velik dogodek in če so oddaljenosti med njimi velike, izražajo žalost nad tem, da jih ne bodo preživeli skupaj.

Pisma, ki so objavljena v elektronski zbirki Pisma, so dragocena pričevanja o materinstvu in materinjenju ter z njima povezanimi čustvi ljubezni, veselja, žalosti, jeze in strahu

V pismih Franje Košenini, poročene Tavčar in Ivana Tavčarja, odkrivamo množino, širino in globino čustev, ki sta si jih kot zaljubljenca izpovedovala v času, ko sta bila fizično ločena.

Janez in Marija Fradel (z dekliškim priimkom Fabjančič) sta se na začetku 20. stoletja preselila iz Slovenije v ZDA, kjer sta iskala boljšo prihodnost. Njuna pisma, izmenjana s sorodniki in sorodnicami v domovini, so dokumentirala tako osebne kot družbene izkušnje, prepletene z intimnimi zgodbami ter zgodovinskimi in kulturnimi konteksti. Njihova dediščina se vzdržuje skozi zgodbe, ki jih pripoveduje njuna vnukinja Amy, s čimer se ohranja spomin na njune življenjske izzive in sanje.

Elektronska zbirka Pisma je bogatejša za korespondence med člani družine Meden iz Senožeč, ki datirajo v čas 1. svetovne vojne. Večina pisem je izpod peresa Jožefa Medena (1889-1969), ki je bil leta 1914 zajet na bojišču kot ranjenec. Leta 1914 je v pismu svojemu bratu Jožefa izražal upanje, da vojna ne bo huda, saj je zapisal: “Vendar pogum in srečo daj Bog naši vojski ter brez strahu. Meni ni čisto nič mar, sploh ne mislim na vojno saj ne bo tako hudo kot nekateri blebetajo.”