Pisma, ki so objavljena v elektronski zbirki Pisma, so dragocena pričevanja o materinstvu in materinjenju ter z njima povezanimi čustvi ljubezni, veselja, žalosti, jeze in strahu

Raziskovanje dojemanja materinstva in čustev, ki so se porajala ob materinjenju, je bilo v preteklosti omejeno na pisne vire: sodne zapisnike, publicistične zapise, literarna dela in ego-dokumente. V pismih in dnevnikih so izkušnja materinjenja in premisleki o njem, največkrat izraženi bolj neposredno kot v publicističnih ali literarnih delih. Vendar so ego dokumenti, še posebno t. i. navadnih ljudi, težje dosegljivi, saj se niso tako sistematično ohranjali kot tiskana besedila in sodni zapisniki. Zato so pisma, ki so objavljena v elektronski zbirki Pisma, dragocena pričevanja o materinstvu in materinjenju ter z njima povezanimi čustvi ljubezni, veselja, žalosti, jeze in strahu. Trenutno je pisem, pri katerih je kot tematika določeno materinstvo v zbirki 87, avtorice pa so naslednje osebe: Zofka Kveder, Vida Jeraj, Ivanka Kremenšek Boršnik, Felicita Koglot Peric, Elvira Dolinar, Marica Nadlišek Bartol, Marija Kremenšek, Marica Strnad Cizerlj, Fran Govekar, Ivanka, Marija Ukmar in Janko Kremenšek.  Z metodo oddaljenega branja pisem, katere končni rezultat so bile vizualizacije, smo pridobili podatke, ki predstavljajo osnovo za interpretacijo tematike materinstva. Te vizualizacije je naredila Mila Marinković, študentka Fakultete za računalništvo in informatiko. Pri opredelitvi raziskovalnih vprašanj je tesno sodelovala z raziskovalno skupino projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne. Podatkovno zbirko je nato razdelila na tri glavne korpuse: družino Kremenšek, Tildo (Slovensko moderno omrežje) in celoten korpus.. V povezavi z tematiko materinstva smo zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: kako je tematika materinstva prisotna (tudi glede na spol pošiljatelja) v korpusu pisem družine Kremenšek, omrežja slovenske moderne in v celotnem korpusu. Dobili smo naslednje rezultate. V korpusu Kremenšek se pojavi pri moških na 30. mestu v enem pismu, pri ženskah pa na , kar pomeni 13. mesto, pri moških v TILDI je na 32 mestu, pri ženskah pa na 12. mestu. V celotnem korpusu je pri moških na 37. mestu, pri ženskah pa na 15. mestu. Pisem moških pošiljateljev je v celotnem korpusu 684/1540, pri Tildi 396/957 in pri družini Kremenšek 176/396, kar pomeni, da v celotnem korpusu nekoliko prevladujejo pisma pošiljateljic, a je kljub temu materinstvo v drugi tretjini pogostosti pojavljanja. V korpusu družine Kremenšek je kar nekaj pošiljateljic neporočenih in brez otrok, zato je najbrž tudi s tem povezana dokaj nizka frekventnost. A tudi to nam pove, da v 19. stoletju tematika materinstva ni bila tako zelo prisotna v medsebojni komunikaciji, kot bi morda na prisotnost te teme v javnem diskurzu lahko pričakovali. V tem smislu bi morali premisliti, ali morda ne bi bilo smiselno dodati tudi teme materinjenja, s katero bi lahko izrazili temo skrbi redovnic za učenke, ki je izražena v pismih. Iz tega korpusa so v tem smislu zanimiva tudi pisma Marijane Borštnik Otoničar, za katero smo izbrskali v matičnih knjigah, da je imela otroka, ki je umrl v starosti treh mesecev, kar je morda povzročilo, da je morala zapustiti dom in moža in se preživljati kot kuharica v Črnomlju, kjer sta občasno za dlje časa pri njem bivali nečakinji. Sestri je pisala, da zanju skrbi bolje, kot je za svojega otroka, ki ga je celo dopoldne pustila ležati, kar jo še vedno preganja, »kime serce pece pa si neupam nikumur potozit ni zaston na zadne 3 milo zajokalo pasi nisim vupala hnemu jit sim se T bala«. Nana se je močno navezala na nečakinje, saj je sestri Mariji pisala: »[...] kar sim jest oblubila tu hocem dopolniti de dokler bom jes ziva bodem zajne skrbela ja ziher recem kab bla doma denebi se znala tolko pisat in brati koker zna ze zdej tudi ki si bila bolna je nisim zavergla zato ti recem nikaj nejemej zajne skerbi.« Želela jim je omogočiti osnovno šolanje, da ne bi bile »taki trotil koker sem bila jest«. V pismu brata Franja Boršnika Mariji Kremenšek pa se je ohranil drobec, ki namiguje, da je Marijana nepotešeno materinstvo izpolnjevala na različne načine: »Od Nane ne dobim nobenega glasu. Je li ozdravila? Kako je pa z otročetom, ga ima še, ali so ga ji že vzeli nazaj?« Na žalost ne vemo, kdo je bil otrok in kako se je ta zgodba končala, vsekakor pa nam tesno branje lahko razširi pogled in dopolni sliko ter pove, da bi bilo kar zadeva to tematiko smiselno dodati še tematiko materinjenja.

Drugo raziskovalno vprašanje se je navezovalo na povezavo med tematiko materinstva in drugimi tematikami. Zanimalo nas je, o čem pišejo avtorice in avtorji pisem, ko pišejo o materinstvu. Za korpus Kremenšek je vizualizacija pokazala, da  se povezuje najbolj s tematiko gospodinjstva, osebnih razmerij in zdravja in otroštva, pa tudi drugimi temami, ki so pričakovane, ko mislimo materinstvo. Pri korpusu TILDA pa je ta slika precej drugačna. Predvsem se povezuje z mnogo več tematikami, ki se dotikajo tudi javnega življenja, kar pomeni, da pisateljice slovenske moderne v svojih pismih, ko pišejo o materinstvu, pišejo še tudi o mnogih drugih tematikah.

Dr. Katja Mihurko