Zbirka Pisma obsega ob številnih pismih različnih posameznikov dve zaključeni korespondenci iz družinskih arhivov, ki omogočata raziskave zgodovine vsakdanjega življenja: korespondenco med aleksandrinko Felicito Koglot Peric in njenim možem Francom Pericem, korespondenco družine Kremenšek, ki poleg pisem družinskih članov vključuje tudi pisma redovnic katoliškega reda Sester Nôtre Dame ter pisma prijateljev in znancev družine, ter del korespondence družine Kosič-Šušmelj. Zbirka vključuje tudi korespondenco literarnega omrežja avtoric slovenske moderne (Ivanka Anžič Klemenčič, Elvira Dolinar, Vida Jeraj, Ada Kristan, Zofka Kveder, Marica Nadlišek Bartol, Ljudmila Poljanec, Marica Strnad, Kristina Šuler) in tistih avtorjev, s katerimi so si dopisovale ((Anton Aškerc, Ivan Cankar, Fran Govekar, Etbin Kristan, Dragotin Kette, Ivan Lah, Josip Murn Aleksandrov, Oton Župančič). Ta pisma hranita Narodna in univerzitetne knjižnice Ljubljana in Univerzitetna knjižnica Maribor.

Iz pisem zberemo naslednje metapodatke: pošiljatelj oziroma pošiljateljica, prejemnica oziroma prejemnik, kraj, iz katerega je bilo pismo poslano, kraj, kamor je bilo poslano, datum prejema pisma, spol pošiljatelja oziroma pošiljateljice in spol prejemnika oziroma prejemnice ter tematike pisem, ki jih izberemo iz seznama.

Raziskave in obdelave korespondenc kot pomembnih dokumentov za razumevanje intelektualnega horizonta predstavnikov ter predstavnic določene dobe so pomemben del (kulturno)zgodovinskih in literarnovednih raziskav. Pisma pomembno zaznamujeta dialoški odnos in vpetost v socialno ter komunikacijsko mrežo, torej kdo je povezan s kom, kakšna je narava te povezave in kako ta povezava vpliva na delovanje posameznika. Izsledki preučevanja korespondenc omogočajo širše, globlje in natančnejše razumevanje različnih družbenih ter kulturnozgodovinskih fenomenov, procesov in konceptov. Pismo torej ni zgolj medij, kanal komunikacije, temveč je ob nastanku in recepciji povezano z najrazličnejšimi načini razumevanja literature in kulture. Prav tako so pomembna in dragocena pisma oseb, ki niso delovale kot javne osebnosti, lahko bi jih imenovali »anonimneži«, saj nam ta pisma nudijo vpogled v zgodovino vsakdanjega življenja, še posebno zgodovino čustev, ki je z zgodovinskimi viri, kot so matične knjige in drugi podobni dokumenti, ne moremo celostno raziskati. Pisma iz preteklih obdobij lahko, nenazadnje, razkrijejo izvor naših kulturnih identifikacij, dilem in tudi težav, njihovo raziskovanje pa nam lahko pomaga pri soočanju z našimi lastnimi težavami in pri njihovem remagovanju.

Preučevanje pisem je zahtevno, saj ponovno sestavljanje raztresenih črk, celo enega samega znanega posameznika, ostaja izredno naporen postopek, ki včasih zahteva vseživljenjsko delo skupine strokovnjakov. Tudi zato je pomembno, da tovrstni projekti potekajo v veliki in interdisciplinarni skupini raziskovalk in raziskovalcev, še posebno s področja digitalne humanistike. Sodobna tehnologija je temelj digitalizacije, vendar to ni dovolj, četudi je zelo pomembna, saj omogoča uresničevanje cilja, ki je opisan v dokumentu Skupna programska pobuda o kulturni dediščini in globalnih spremembah: nov izziv za Evropo: “Digitalizacija kulturne dediščine prispeva k ohranjanju krhkih artefaktov in spomenikov, saj njihova reprodukcija omogoča, da lahko postanejo dostopni prihodnjim rodovom in shranijo izvirnike. Da bi digitalna kulturna dediščina postala dostopnejša, uporabnejša, bolj prenosljiva in trajnostna, so nujne raziskave o digitalizacijskih metodah, modeliranju, interoperabilnosti vsebin, terminologijah in dolgoročnem hranjenju” (http://jpi-ch.eu/). Da bi dosegli vse te cilje, moramo digitalizirana pisma opremeniti z metapodatki in jih shranjevati tako, da so v celoti dostopna raziskovalni skupnosti in v največji možni meri tudi širši javnosti.

Zasnovo zbirke smo testirali s prvo elektronsko zbirko podatkov, ki je nastala v okviru projekta Digitalizacija kulturne dediščine Primork in Notranjk v programski shemi “Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020“ (http://sipk-pisma.ung.si/o-projektu/). Naslednja izvedba je potekala v letih 2021-2022. Študent Poslovno-tehniške fakultete Univerze v Novi Gorici Maksim Gojković je pod mentorstvom izr. prof. dr. Anete Ivanovske in prof. dr. Katje Mihurko Poniž zasnoval novo elektronsko zbirko, v katero so bila prenešena pisma iz prve izvedbe in dodana številna nova pisma. Vnašanje in opremljanje novih pisem je v veliki meri potekalo v okviru projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne, ki elektronsko zbirko uporablja kot virtualno raziskovalno okolje.

V času nastajanja elektronske zbirke smo razširili število tem, saj so ob vnašanju pisem raziskovalci in raziskovalke ugotovili, da potrebujejo nove. Po vsaki spremembi so uporabniki zbirko testirali in podali odziv. Vsa pisma iz prvotne elektronske zbirke so bila prenešena in tudi pri tem smo ugotovili, da je smiselno dodajati nove ključne besede in da je treba dodati možnost posodobitve osebe, saj se je izkazalo, da je določene podatke možno pridobiti šele po prvem vnosu in je zato nujna možnost popravkov. Ugotovili smo tudi, da je smiselno, da se dodajo nekateri podatki, ki jih v prvotni zasnovi ni bilo, npr. spol pošiljatelja/pošiljateljice. V zadnji tretjini leta 2022 smo zbirko oblikovno prenovili v sodelovanju z oblikovalcem Matjažem Tomažičem in ji dodali nove možnosti iskanja. Oktobra leta 2023 smo zbirki dodali podstrani: Dogodki, Zgodbe, Prispevki, Gradivo, Odmevi, Vizualizacij in prikazovalnik zgodb na prvi strani. Dodali smo tudi možnost prikazovanja prejšnjega in naslednjega pisma ter število pisem v korespondenci.