ZGODBA
»POGUM IN SREČO DAJ BOG NAŠI VOJSKI«

Elektronska zbirka Pisma je bogatejša za korespondence med člani družine Meden iz Senožeč, ki datirajo v čas 1. svetovne vojne. Večina pisem je izpod peresa Jožefa Medena (1889-1969), ki je bil leta 1914 zajet na bojišču kot ranjenec. Leta 1914 je v pismu svojemu bratu Jožefa izražal upanje, da vojna ne bo huda, saj je zapisal: “Vendar pogum in srečo daj Bog naši vojski ter brez strahu. Meni ni čisto nič mar, sploh ne mislim na vojno saj ne bo tako hudo kot nekateri blebetajo.”
Elektronska zbirka Pisma je bogatejša za korespondence med člani družine Meden iz Senožeč, ki datirajo v čas 1. svetovne vojne. Večina pisem je izpod peresa Jožefa Medena (1889-1969), ki je bil leta 1914 zajet na bojišču kot ranjenec. Leta 1914 je v pismu svojemu bratu Jožefa izražal upanje, da vojna ne bo huda, saj je zapisal: “Vendar pogum in srečo daj Bog naši vojski ter brez strahu. Meni ni čisto nič mar, sploh ne mislim na vojno saj ne bo tako hudo kot nekateri blebetajo.”
A kot Avstro-Ogrski vojak in ruski ujetnik je preživel vsa štiri leta vojne v raznih taboriščih in v težkih razmerah, kar pa iz pisem ni direktno razvidno. Pisal je iz različnih krajev kot so Semibratovo (1916) v Rusiji, Sartana (1917) in Berežane (1918) v Ukrajini in tudi iz Gradca v Avstriji (1918). Domov se je vrnil šele poleti leta 1918, tik pred zaključkom vojne.
V Jožefovih pismih se ponavljajo želje po vrnitvi domov ter izpostavljeno nestrpno pričakovanje pisem domačih, ki so navadno potovala več mesecev. Opazno je domotožje in zanimanje za dogajanje na domu in kmetiji. Tako ga je zanimalo denimo »Kako vam gre pri delu kdo Vam pomaga ali ste že omlatli se da imate lepo vreme, danes tukaj je bil dež ali kosite travo?” Večkrat je prosil tudi, da mu pošljejo kaj denarja, ki ga dolgo časa ni dobil, če sploh: »Dokler sem imel kaj v rudzaku je že šlo, ampak zdaj gre bolj trda.« Navadno je naslavljal celotno družino, denimo »Ostante zdravi in veseli. Srčno Vas pozdravljam in poljubljam do veselega nasvidenja Vaš udani sin in brat Josef Meden”.
Pisma predstavljajo zanimiv in dragocen vir za preučevanje zgodovine 1. svetovne vojne, medosebnih družinskih odnosov in dinamik. Svoje trpljenje je pogosto zlil na papir, česar rezultat je tudi spodnja pesem.
Pesem beguncev
Tožna je jesen prišla,
cvetje je požgala slana
mrtva, prazna je poljana
slika našega srca.
Drevju kras njegov je vzet,
veter listje v svet raznaša,
ni li to podoba naša?