Jedino, nad vse moje Marišče!



Iskrena Ti hvala najprej za Tvoje prvo pismo, katero mi je lep dokaz, da me imaš rada, ne zaradi obsega, ampak zaradi vsebine. Pravo zmešnjavo vtisov je napravilo náme, ko sem te čitala in dočitala in v očeh me je nekaj ,,grizlo’’, hudo, hudo, v srcu pa me še vedno grize. Marica moja, bodi uverjena, da Ti nihče pod soncem - izvzemši Tvojega ,,sladkega Adolfa’’ - ne želi iz vsega srca toliko neskaljene sreče, kakor jaz. Kako rada bi Te osrečila, čim intenzivneša je ta želja, tem bolj čutim svojo nezmožnost in v nemi onemoglosti se mi krči srcé.

[štiri vrstice močno prečrtanega besedila - neberljivo]

Боди брез скрби, то остане моя тайна. Чуй! Али ни имел туди з оной Журжевичкой некай? Яз сицер нисем видела много, а ше то малце ми ѣ взбуяло сум!

Sv. Kungoto poznam … po imenu in pa, kolikor sem je videla iz doline Geistl. Tod je pa res, kajti i duh. lavant. škofije se pošiljajo gor na ,,Luftveränderung’’. Zaljubljena si bila? Ali še si? Sicer pa prava ljubav ne vpraša po naslovu in stanu. Da se le srci ujemata in da imam gotovost, da me moj predmet osreči i gmotno, to bi bilo meni dovolj.

Kar se tiče Zofke in vseh drugih, smešno, da bi bila jaz ljubosumna. Ali naj bom ljubosumna naproti solncu, katero osrečuje s svojimi žarki i druge, ne ravno mene!? … Ljudje so me res že malce razvadili, tako si vsled tega res že drznem toliko domišljevati, da me imaš rada, no in da bi ne imela od Tebe drugih dokazov, to mi je dovolj, da si se žrtvovala meni na ljubo že 2. leto ter me osrečila s svojim obiskom. Doslej sem si vedno prizadevala, postati vrednim Tvoje ljubezni, v Kolikor se mi je posrečilo, sodi sama. Ako se mi izneveriš, možno je, kajti neumno bi bilo, da bi zahtevala Tebe samo záse in da bi ti kaj očitala, ako me izpodrine kakšna boljša in vrednejša. Jaz pa bi ostala vzlic temu istega srca, istih misli, saj sem vnemala zate že 7 let, predno sem Te poznala osebno, a spoznavši dražestno, ljubeznivo in neodoljivo luščino tvojega biser - duha, oklenila sem se Te še bolj. In to naj bi bilo greh? Zakaj me strašiš z grehom? Jaz greha po cerkvenih pravilih ne priznavam, meni je morala mnogo večja opora nego vera. Tudi ti nisi tesnosrčna, da bi vsled tega obsojala moje oboževanja Tvoje osebe za greh. Aha, a menda vendar ne smatraš mojega srčkanja za izrodek ženske ljubezni?

Ta kult, Bog ne daj, tako ga poniževati.

Marijin kip ali podobo poljubčkala bi z ravno takim svetim strahom in spoštovanjem, kakor Tebe. Da, in celo ropotijoj. Kajti, kar jaz delam, delam vse z dušoj in telesom, brez ropotije niti ne spim.

Kar se pa tiče mojega letošnjega obiska pri Tebi, upoštevaj to le in me pomiluj in opraviči:

Ako dobim Šoštanj, ne pridem na noben način, ker bom imela skrbi s selitvo, predstavljat se moram iti in seboj moram vzeti potem mali Kapital na hvalo našemu birokratizmu, vsled katerega mi bo na novem mestu nakazana plača šele čez dva meseca, če bo šlo dobro, torej okoli novega leta. Brez penez v tuji svet, to pa ne gre, tam gore hočem čuvati svoj ugled. Toaleto za nastopne vizite moram si tudi še omisliti. Dekret dobim koncem sept. ali začetkom oktobra.

Ako Šoštanja ne dobim, tedaj pridem v Trst, kako hitro izvem zadnjo besedo. Torej tako! Dokler pa ne vem nič gotovega, bom pa tako sitna in razdražena in neprebavljiva, da bi se ne zabavala nikjer. Jedina moja rešitev bo knjiga in pero. Oh, Márica, ko mi pa toliko in toliko manjka na duhu! Študirala bom vse možne predmete, posebno pa ruski in francoski. Hvala ti, da si mi poslala knjig. Seveda se zatopim i v Ado Negri. Teh pesmi sem si že dolgo želela. Laščine - tipkane - mnogo razumem.

Muči, muči, da bi bila jaz ustvarjena za srčkanje. Diesen Floh hat dir Milka im Ohr gesetzt, kakor bi rekel Nemec. Le nikar me ne imej za Pepeta!

Zakaj praviš, da si egoistka? Jaz te poteze še nikakor nisem zasledila na tebi,

čeprav mi je celo Micka rekla, da si in da si egoistka, pa nisi in nisi. Boga mi, kaj pa ti ,,nese’’ moja ljubav?

Sedaj pa recept! Nikakor se ne udajaj žalnim mislim, katere objemajo človeka tem tesneje, čim manj upornosti najdejo v njem. Razvedruj se s siloj, otresaj se nezadovoljnosti, saj je že na tem svetu na stotine in stotine ljudij, katerim se godi še mnogo, mnogo hujše, kakor nama, kaj ne, dušče?

Ljudmili ugajajo ,,Prijateljska pisma.’’ Danes mi je poslala oglednico. Ako se peljem o počitnicah v Trst, ustavim se v Litiji.

Sedaj pa sprejmi najsrčnejše pozdrave našega kvarteta in ostalih šentjakobskih purgarjev. Škof - župan še vedno govori o Tebi.

In jaz? Mislim, sanjam in sem vedno pri Tebi. In ti meniš, da pretiravam? Boga mi, da ne! Prav iz vsega srca sem ti udana, zakaj? - Uzroka ne znam. Kakor hitro se ga pa zavem, neha biti moja ljubezen kult. Piši mi še kaj!

Še nekaj! Lepo, lepo Te prosim, pošlji moji bolni mami obliž za želodec, meni pa naslov drja Vidica, da mu vrnem ,,Mladost’’.



Iskreno Te pozdravlja po stari navadi

nad vse te ljubeča

Marica

31. 8. 98