Preljuba Mici!



Prisrčna hvala za izrekano sožalje o smrti naše preljube , nepozabne sosestre M. Gabrijele! Da ste še le po časopisih zvedele o njeni smrti, mi je žal. Ker nisem mogla sama vse pisati, sem naročila sestram, naj naznanijo o smrti lj. S. Gabrijele nekdanjim gojenkam, pa so tudi one pozabile. Tolaži nas misel, da je tako lepo pripravljena šla iz tega sveta, upamo, da v boljšo domovino. Ako je v samostanu o časih tudi kaj zoprnega, kaj težkega, ali smrt redovnice, ki živi samo za Boga je pač vse kaj nenaravnega, lepega. Zadnjo soboto ko je po noči ob 2 h umrla, bila sem ves dan pri njej. Nisem se mogla dovolj načuditi, kako težko je pričakovala biti kmalu združena z ljubim Jezusom in Marijo. Kar po otročje je klicala Marijo: Pridi mati, saj je čas, pridi Marija! Kaj rada bi bila umrla v soboto, ali ljubi Jezus jo je hotel na dan svojega sladkega imena poklicati k sebi. Tako mirno prijazno smehljaje je ležale na mrtvaškem odru. Ker obhaja naša župnija ravno sv. misijon, so jo pokropili skoraj vsi oni, kateri so se udeležili sv. misijona. Pogrebcev je bilo tudi okolj 1000. Ko dobimo podobice, katere so dale napraviti naše gojenke, bom eno poslala naši ljubi Mici.

Prav prijazno pozdravljam ljube stariše gospo Ivanko, d.r. Borštnikovo, gospodič. Julko posebno pa našo ljubo Mici in vsem vedno vdana Mar. Ingonda