Preljuba Mici!

Danes sem pa jaz na vrsti, da napišem naši ljubi Micici nekaj vrstic. Ne vem, ali je resnica, ali se mi le dozdeva, da je ljuba Mici do mene vse zaupanje zgubila? Prav nič se ne morem več spominjati, kaj sem Vam jaz enkrat pisala in se s temo nekako zamerila. Ako sem kaj preveč pisala ni prišlo nikdar iz mojega srca, ampak le, ker so me drugi k temu privedli. Dandanes pač res ni verjeti več, kar človek vidi z lastnimi očmi. Torej ljuba Mici, tisto pismo naj bo pozabljeno, kakor bi ga ne bili prejeli! Jaz nisem tiste vrste, da bi koga silila v kak stan, zlasti še v redovni, ker prvo mora priti od zgoraj, od lj. Boga. Ako se ne motim, mislim, da je ljuba Micica poklicana k bolj popolnemu življenju, kakor pa navadni ljudje mej s svetom. Res je, da je človek lahko dober mej s svetom, ali vse drugačno je samostanu, kjer imamo toliko lepih priložnosti, da skrbimo le edino za svojo neumrjočo dušo. Človeško življenje je pač kratko, ako kedo dospe tudi do visoke starosti, v primeri z večnostjo!
Torej ljuba Mici, ako čutite poklic do redovnega življenja, torej kar pogum in prosite ljube starše dovoljenja, katerega upam, da ne bodo odrekli. Ne bi se toliko mudilo za druzeg reči, kakor , da se pripraviti za izpit v ročnih delih. Treba bo vaditi ne le rok pri ročnem delu, ampak se ukvarjati tudi s knjigami. Ako bi sedaj kmalu vstopili, bi bilo mogoče urediti maja meseca skušnjo napraviti. Imamo samo 3 kandid., g. Tončka Daneu, katera bo meseca novembra naredila skušnjo učiteljiške sposobnosti v Gorici, potem Micko Šircelj in Ančko. Od prvih dveh se boste lahko kaj priučili, saj Micka je lansko spomlad naredila skušnjo. Priložim podobico v opomin na vajino lj. Nežico. Skoraj se mi zdi neverjetno, da je uže v večnosti , ali vendar je resnica. Kako lj. Nežica daj Boga hvali, da je bila v samostanu tako dobro pripravljena za smrt, kar bi se mej s svetom težko zgodilo. Njeni domači so bili pač vsedruzih misli, kakor ona, in najbrže bi jo bili iz samostana izvabili, ali lj. Bogu je bila preveč ljuba zato jo je k sebi poklical. Pri nas je sedaj prav živahno življenje 75 gojenk skače po stopnjicah gori in doli. Letos imamo bolj majhne so še precej pridne in ubogljive. Da bi le zdrave ostale! Me sestre smo še precej zdrave, tako, da lahko delamo pri otrocih. Kako je pa pri vas z zdravjem? Upam pač, da se vsi precej dobro počutite? Skoraj bi bila kmalu pozabila, da bodo imele naše gojenke duhovne vaje prihodnji teden, in sicer bo začetek v nedeljo zvečer. Ako bi bilo količkaj mogoče bi povabila lj. Mici k tem vajam? Morda bo vendar mogoče? Prav veseli Vas bodemo ako se prikažete. Saj greste potem zopet lahko nazaj.
Torej na veselo svidanje o ponedeljek dopoldan, če je mogoče! Izročiti srčne pozdrave ljubim staršem, gospej dr. Borštnik, g. Julki. Vse sestre in kand. Vas iskreno pozdravljajo zlasti Vaša M. Ingonda.
Trnovo, 19.10.1906

Pripis: Moram prositi odpuščanja radi slabe pisave in slabe slovenščine, vedno se bavim le z nemškim jezikom, tako, da nazadujem v slovenščini, akoravno slovenka.
Z Bogom…lj Mici!