Srčnoljubljena Mici!



Prejela sem, dragica moja, z največjim veseljem listek od Tebe, združen z Ivankinim.



Ne morem Ti zato dovolj veselja izkazati, da si se vendar enkrat pripravila tudi meni kaj lepega napisati. Iz Tvojega listeka sem razvidela, da si zdrava, vesela in zadovoljna, kar me močno veseli. Pozdrav dragimu Pepčku bodem še danes kar pismeno vročila. Dolgujem mu odgovor in mu mislim danes dolg poravnati in obenem izročiti Tvoj pozdrav. Ne vem, kaj vse naj bi Ti lepega in veselega napisala, da bi potem tudi za naprej mi bila ljuba in pridna dopisateljica. Družinica golobčkov ni tako velika kot v jeseni. Samo dva sta še. Vendar pa mislim, da se Ti družinica kmalu pomnoži, ker prav pridno znašata oba za gnezdo. Malih pišk tudi nimamo še nič. Pač pa imam vedno veselje iti pogledati družinico malih prašičkov. Kar devet jih je. Da bi jih le videla, kako so čvrsti in veseli. Sneg nam je tudi že popolnoma izginil in kmalu bode treba pričeti vrtnariti. Zelo se že veselim. Sprejmi srčno hvalo od stare mame za Tvoj ljubi pozdrav. Kadar bodeš imela kaj prostega časa, piši, kako si preživela pustne dni.



Včeraj pripeljal se je Leopold s kolesom iz Ljubljane. Zelo je bil utrujen od slabega pota, vendar smo se prav dobro imeli. Danes zjutraj pa se je vrnil nazaj.



Sprejmi končno gorke poljube in pozdrave od vsih, posebno Te pa poljublja vsa Tvoja sestra,

Julija



Laze, 1. 3. 1897