Moja preljuba Mici!

Kako zelo me je veselilo čitati Tvoje ljubko pismice. Rada, moja Mici, bi Ti bila takoj odgovorila, toda premnogo dela me je vedno zadrževalo. Danes pa se mi zdi, ljuba Mici, da Te kar preveč mučim, ako Ti ne odgovorim na Tvoje ljubo pismice in zato sem se pripravila, da Ti napišem par novic, ter da s tem pokažem, da sem bila res vesela Tvojega pismica in da se še vedno spominjam moje ljube Mičice. Pred par dnevi bile svi z drago mamo v Ljubljani. Kupile svi Ti vse, kar si naročila in tudi novo belo obleko, katero smo dale tudi že napraviti. Obiskale svi tudi dragiga bratca, kateri Ti pošilja gorak poljub in pozdrav. Včeraj pa so prišli nas obiskati g. stric Ivan in g. stric Janko.

Pred par dnevi zlegla je tudi golobka dva mlada golobčka. Vem pa, da Te vse to tako zelo ne veseli kot to, da boš v kratkem sprejela preljubega Jezuščka. Veruj mi, da se tudi jaz v obilni meri radujem s Teboj. Zato Te nočem nadalje motiti s temi ženskimi, ker predobro vem, kako vsa si z dušo in telesom pri ljubemu Jezusu in da vse posvetno je le »prah in pepel«.

Edino to Te še prosim, da nam sporočiš dan presrečni, kdaj, da bo, zato da vemo priti.

Končno sprejmi od nas vsih gorke poljube, od mene pa tisočerov poljubov in pozdravov z upanjem, da se v kratkem vidimo.

Pozdravlja Te Tvoja sestrica Julija


Laze, dne 23. 5. 1896