Zagreb 29. V. 1916

Velecenjeni gospod in prijatelj!

Že dolgo časa Vam nisem pisala. Poslala sem Vam par kart ali kdo ve, če ste jih dobili! To pismo bom rekomandirala. Mislila sem namreč, da bom obiskala Vladico, ki zdaj baš maturira pri Vas v beli Ljubljani - ampak sem se premislila. Grem rajše na mesec dni v planinarsko 'kuću' na Sljeme. Potrebna sem počitka in miru. Bila sem to zimo zelo pridna. Napisala sem daljši roman za "Matico," Prof. Pasarić pravi, da "Hanko" bo gotovo 300 tiskanih stranij – mojih je 340 v rokopisu. Moja najboljša stvar, kaj mislite! Matičini cenzori pravijo, da je stvar zelo dobra! Na, mene veseli. Nekako se mi sami zdi, da se mi je šele zdaj prav odprlo s tistim romanom, ki ste se Vi v rokopisu mučili ž njim in od katerega imam žal samo edini eksemplar! – Ali zato imam že dva nova načrta za daljše povesti. Prvo knjigo napišem zdaj na Sljemenu, a drugo bom pozimi. – Preferiram Vam to, ker ste mi ravno Vi, kakor urednik "Slovana" vedno prigovarjali, naj napišem kaj boljšega. Se spomnjate, s kako težavo ste tisto "Nado" iz mene izvili?

Drugače sem imela to zimo toliko skrbij, da se sama čudim, kako sem sploh "Njeno življenje" mogla, da kaj duševno delam. Moj mož je bil na fronti na zelo nevarnem mestu zdaj se je vrnil bolan ali vendar-le vsaj cel in živ! Sicer kdo ve, če bo sploh še kdaj popolnoma zdrav – ali kaj, vojska je vojska! – Tudi male dve – ki sta zdaj tudi že veliki: Maša 9, Mira 4 1/2 - sta bili vsak čas bolni. A to Vaša gospa ve, kaj se pravi, imeti bolne otroke cele noči biti na nogah, itd! Teh večnih angin, ošpic itd. imam že res čez glavo. – Neizrečensko se veselim na slemenjsko samoto in tišno! -

Andrićeva "Zabavna biblioteka". Vam je všeč? Da, naučil bo ljudi malo več čitati.

- Kako je pa pri Vas? Kaj, "Zvon" dela? Moram ga zopet naročiti, ker drugače človek res popolnoma izgubi kontakt s premilo domovino. T.j. literarno. Dnevne vesti sledim zelo vestno v "Narodu" in "Slovencu."- Zakaj Vi ne prevzamete Zvona? Vi ste energični, agilni in kakor ustvarjeni za urednika. - Če imate kaj časa, napišite mi par vrstic, veselilo me bo. Ta vojska res predolgo traja! No, zdaj Italijani dobivajo po prstih in morda bo res na jeseni mir. Še eno "ratno zimo" – nak! kar mrzlica me strese! Me uboge gospodinje smo že vse zmešane od samih žitnih malihernih in tako prokleto neizogibnih borb za kruh in hrano vsakdanjo, čevlje, obleko, kurjavo in take idealne stvari. – Prav lep pozdrav Vam in Vaši gospej

od Vaše stare znanke

Zofke Kveder