Dragi Ivane!

Vendar enkrat sem zvedela Tvoj naslov! – Da veš, prav nič mi ni všeč, da se v šestih mesecih niti jedenkrat nisi spomnil na me! – Ti lenoba Ti! – Prav za prav sem veliko predobra, da Ti jaz pišem prva po najinem famoznem ha ha! razstanku. – Pa naj bo! –

Jaz sem menila, da Ti že davnaj jadraš okoli po sredozemskem morji in stopaš za tujimi krasoticami v svetovnih lukah – zdaj mi pa brat včeraj prav prozaično pove, da si v Trstu in – pešec! –

O Ti slavni idrijski junak kaj si vendar mislil !? – Infanterija? – brr – nič poezije – sama suha pusta proza! Piši mi vendar kako to, da si zajadral v neprijazno pristanišče dolgočasne infanterijske vojašnice?! – O Božiču si bil doma – zvedela sem od necega prvošolca, ki je tudi doma v slovitej Idriji. – Zakaj mi nisi nič pisal – kaj!? – le bi to spodobi!? – Je to dovoljeno mej prijatelji, da se celih 6 mesecev puste vznemar!! – Da mi takoj pišeš – notabene, če Ti v vrišču in hrupu tržaščega mesta Tvoja znanka iz Retij še ni popolnoma izginila iz spomina! – Pa takoj mi piši – jaz imam celo kapo novic – pa kakšnih!

To menda že veš, da sem jaz takoj tisti dan zvečer s pošto odšla od doma, ko jo je hotel Lojz s teboj na vse zgodaj pobrati. – Tiste maline! – Hvala! Mene kar krč lomi kadar se spomnim. – Tisti ubogi škafček kako se je krtolical Lojzetu raz glave. Zdaj sem tu v Ljubljani pri dr. Šusteršiču. Sile mi ni ravno 40 gl imam na mesec no in drugače se že tudi prestane. –

Stanujem pri Alešovcu – interesantno kaj ne? – skupaj z Tvojo Cirilo in Marijo. Druge novice – katerih ni malo – drugič. –

Se še kaj spominjaš na smreke na gmajni kako si Ti bežal pod njimiin zvijal cigarete ali pa sta z Lojzom nagajala meni. Na oni večer, ko smo pekli krompir in na njega burne dogodke menda vendar še nisi pozabil? – Romantike res ni manjkalo! – Naše partije na kegljišču tudi niso bile kar si bodi. –E prijetno je bilo pa vendar le. –

Tako torej za danes imaš dovolj – saj si mi Ti itak bil še iz Ljubljane na dolgu. –

Drugič še pa ravnam po Tebi – če Ti pišeš dosti ali malo, hitro ali čez dolgo – tako storim potem tudi jaz. –

Kako se imaš – dobro? – si zdrav, zadovoljen, se fino zabavaš? –

Srčen pozdrav od Tvoje Zofke

Naslov: Z. K. v pisarni dr. Ivan Šusteršič, a v Ljubljani, Kongresni trg št. 2