9. 42
Dragi mi Franc -1- Tvojo drago kartolino sem udobila pri zdravlju in enako tvoje pismo. Pišeš mi da moje pismo na pervih črkah ti je nardilo žalost, ko si jih bral, vem da ti je blo teško, ampak še bol mene ki sem ijh zapisala, pervo nisem tela da jih napišem ma potem sem mogla ti povedat kar sem mislila, da si sem olajšala namalo hlavo. Vem da če bi kaj tacega napraula, da bi se kej zmano zgodilo, prau dobro ne. Me kaj čemo, naša usoda je taka da moremo biti daleč eden od druzega, ampak čakat lepo naš dan ki nam je zasojen, me upam da tisti dan ki nam bo prinesu veselja in ljubezni ni več tolko daleč kej ne Franc? Use te teškoče trplenja se prenese samo Boh daj kmali mir, Praviš da jast ti sem use na stetu, kaj vem Franc saj če še tega upanja bi na imela do tebe, ali da tebe bi ne bilo več potem pa nevem kaj bi bilo zmano, ja Franc v tebe imam upanje, samo v tebe, ja, da bo prišel dan, ki me boš napravil srecno in veselo, oh samo Boh dej kej hmali, konec tega trplenja. -2- Franc praviš da naj ti oblubim da si nebom več kej tacega mislila, jast ti oblubim use Franci kar češ, samo veš, kakšen krat se misli brez vedet. Nocoj ko ti pišem, sem sama čisto sama doma, usi so šli ven ki je prišu fant od punce, in jutre pa bomo imeli dosti ludi na čaji, anti jih bo nih 50, tako jutre negrem ven, moram ostat doma, in kaj pomagat. Za nocoj ti končam to mojo slabo pisavo bi ti rada pisala kej več, me dave sem ustala, in me je glava bolela in še me boli tako grem spat da mi pasa. Sprejmi pozdrave od mame tete Sprejmi najdražje pozdrave in poljube od vedno tvoje Zofke Najlepše pozdravi pri Katri Lahko Noč
KORESPONDENCA