11. 10. 42

Ljubljeni moj Franci

            Danes ko sem sama doma, pa mi je prišla miseu ti napisat en par vrstic.

Pomislila sem si na nedeljo ko je biu lep dan za nas dva, en dan bi rekla skoraj ko naša združitev za zmiraj, ko je bilo lepo, smo bili eden blizu druzega, smo si govorila, kakšen poljup dala, a danes ni neč usega tega, ti tam sam, jast tukej sama, dan jee tako dolg niče končat nikoli, Zakaj moremo bit tako daleč eden od druzga, in kedaj bo prišu tisti dan, ki ne bomo več šli proč eden od druzga ampak bomo ostali skupej za zmiraj eh Franci?

Danes ko sem govorila malo ses Gospo od tebi, veš mi je rekla da kadar bo ona šla v kajer ses atomobilem, me popelje tudi mene. Bomo vidli če bo res in če bo moš beseda, tako viš te bom lahko vidla spet in kej hmali. Dragi mogoče se boš uprašau zakaj nisem šla ven danes, zato ki danes je praznik od arapcauin tako so usi šli domo ven, in ko gospa je bila malo trudna, je ostala doma, in tako, tudi jast sem ostala doma za jo varvat, Veš v četrtek tudi nisem šla ven saj bi lahko šla, me nisem tela jet. Tako smi zdi da bom šla jutre ven, bo bom šla samo zaradi ki morem nest popravit šolne[ in potem se spet povernem domou. In tako viš sem pasala nedeljo.

            Pa ti kako si pasau te dnevi prau? si šel ses tvojim Majorjem kamor si reku da pojdete? Dragi pis mi kej dosti in kej pogostnomo, saj vem da ti mi pišeš kadar moreš, me saj veš, da je tako teško bet odaljeni……..

            Pozdravi pri Katri in reči da smo udobili svoje pismo in od Merice da se im zahvalemo in da jim bom pisala jutre ki danes me uže roka boli.

            Mama teta te pošiljajo pozdravit.

                        Najserčnejše pozdrave in poljube

                                                Sprejmi od vedno tvoje

                                                                        Ljubljene

                                                                                    Zofke

                                                                        Lahko noč.