19. 6. 43.

Ljubljeni mi Franci.

-1-

Javim ti da tvoje pismo ot 14. 6. sem udobila danes prau iz velikim veseljem.

Dragi zaradi zobou ne se neč bat, mene mi je popravu šaldo dobro, sem prau kontenta hvala Bogu. Praviš Dragi da ti je doučaš, saj vem, kako je žalostno bet daleč ot tisga ki zga tako ljubi, ki mu je use na temu svetu.

Kako je žalostno kadar se ve da je eno srce daleč ki p hrepeni, in ki čaka svojo ljubezen, in ki ne more preti do tisga, a ko to je žalostno, kedaj bo use to končalo, usega tega terplenja? kedaj bomo l midva lahko živela mirno v naši ljubezni? zakaj bi na manko pustili da bi se združili? tudi če bi se na vidla, ko se vidimo do sedaj, usaj tiste ure bi bile, ure žiulenja in polne ljubezni, kaj ni tako moj Dragi? zakaj moramo tolko preterpet? ki če bi bilo drugače usega tega mučenja bi ne bilo popr potreba.

O me zakaj obupat, saj bo prišu, in se bliža tisti dan, ko bomo lahko skupej za večno.

Dragi iz tem upanjem ti končam to moje slabo pisemce.

Sprejmi goreče poljube ot tiste ki jo ljubiš in ki te tolko ljubi za večno

                                                                                   Tvoja zaročenka Zofi

-2-

Dragi pa tvoja ura teče dobro? sedaj sem se spomla, zato ki sem navivala mojo, upam da teče dobro.

Upam da če ne ta mesc, pa drugi se bomo vidli kaj ne Franci?

                                                                                               ja

                                                                       Nasvidenje Srce in žiulenje

                                                                                   Moje.