24. 6. 43.

Ljublena mi Zofi.

V prvo sprejmi moje pozdrave, in poljup na tuoja nepozabliva usta. Upam da si pri dobrem zdrauju, jast huala Bohu sem prau.

Huala ti za pisemce ot 18. 6. enako huala za pozdrave ot mame, in želim I use najbolše.

Praviš da dobiš poredkoma moja pisma, pa saj jast ti pišem ko mi je v moči, skoraj usak teden po četiri. Lepa so tuoja upanja, ma use to, je use daleč use se bo uresničilo, to so i moje želje, samo Boh daj zdrauje in srečo, v bodočih pogodih k zmagi, za osvobodenje našega istrplenega naroda.

Ti praviš da m nisi bla celi teden ot doma, Veš jast nisem biu že meseč dni ven z kampa, m niti si neželim da grem, edino ko mi bi blo mogoče, do tebe priti, tisto bi blo pa hitro naprauleno, vem da bi use preteku, če bi blo za delat dirke, ali utekmiče. Samo za tebe Draga trpim in ustrajam v teh teških dnevih, in za napravit duznost proti našemu narodu, vem da mnogi ot naših bratov, mnogo več trplenja pretrpijo, ko mi v svobodi.

Z tem končam to kratko pisemce pa jutri se kej.  Sprejmi pozdrave in poljube ot

                 vedno tuojega ljublenega.  Franci.