26. 6. 43.

Draga mi Ljublena.

-1-

Z mojih že nestrplenih ustnic, podajemti poljup na tuoje lepe ustniče, in pozdrave tebi in usih ostalim.

Že učiraj sem ti napisal nekaj vrstič na tuoja pisma, bi ti napisau več, ma prau nisem imeu časa, zato pa danes ki imam malo več časa ti se spet oglašam.

V prvo vej da sem prau pri dobrem zdrauju, samo malo stomak me martra, tudi to bo pasalo.

O veš Draga kako sem veseu za novice ot moje drage Mame, saj te dni sem imeu zmiraj nekako čudne sanje ot nih, in prau posebno danes sem sanjal ot Rankega tatu, veš da to mi je prvi bot ot kar je reveš umru, in tako trašno in čudno, necem kaj če reč.

Prej sem tako poretkoma sanjal, ali sedaj že nekih četrnajst dni skoraj usako jutro, nekat ot tebe, ot Mame, in sedaj pa ot Tatu.

Upajmo da te sanje bodo prinesle veselje in zadovoljstvo, v bodočih dnevih.

-2-

Praviš da tuoji nič ne pišu. Nitreba si slabo prestaulat, boš vidla, da boste tudi vi dobili kiro dobro novico, ot vaših doma.

Upam da ste se vidle z Zarocenko ot mojega prijatla, se tse dobro pomenle, pa upam da bo to hmali da boš i ti tisto ko je že Ona. Da bomo z mladimi Slovenkami zaceli zidat ponovo hišo, in k novi plamen bo usplamtel z vaših src, da boste dobro seme sijale, po naši upostošeni Domovini.

Veš da i ona dva se ljubista, samo so bol pametna ko midva, dosti krat se menva ko legnemo v posteljo, in vidim, da mi dva smo zgubila že dosti lepih dnevou, ki ti dnevi nikat več se ne vrnejo.

Želim si da i midva bomo eno ko je zapovedano mi dva smo združena v ljubezni in nobena sila na svetu nas nebo več odvoijla z naše poti, ko samo smrt. V ti želji te najlepše pozdravim

                        sprejmi nebrojno število poljubou

                        et tuojega za vedno ljublenega

                                    zarocenca. Franci.