ID
1728
Prejemnik Franc Kosič
Poslano iz Aleksandrija
Poslano v
Datum 07.05.1943

7. 5. 43. Ljubleni mi Franci. -1- Sprejela sem obedve pisma, lepa ti hvala, tudi jast sem zdrava hvala Bogu, in enako žilim tudi ot tebe use dobro. Za začent to moje malo pisemce, začnem ti otgovarjat na tvoje prvo pismo. Uprašaš me da ko uže dolgo časa se poznamo, da če sem spoznala tvoj karakter; gotovo ki sem ga spoznala in tebe tudi, torej tvoj karakter smi dopade, in v tvoji osebi je use kar sem si zmiraj želela udobit v enem fantu. Ti pa moj karakter praviš da ga ne moreš še razumet, gotovo ne, jast zmiraj sem bila sramožljiva, prej ko te sem tebe spoznala, sem bila še dosti več sramožliva, kej češ nobenga nisem poznala pret tabo, in z nobenim nisem govorila ko govorim sedaj ses tabo, in poznala nisem še nič v ljubezni, in če kadar so govorili kej tacega sem rajši šla proč ko sem puslušala, in tako viš ot kar tebe sem spoznala uso drugo si me napravu, in upam da s časom bom ratala ko si ti želiš, in tako upam da me boš bol razumeu ko do sedai. In kakšen krat ko molčim in te samo gledam, takrat nimam besede za ti govorit, preveč te ljubim, takrat moje veselje mi je da te samo gledam, u v tvoje oči, in moje oči govorijo namesto mojih nedolžnih ust. -2- Uprašaš me če bom zadovolna delit s teboj dneve, mesece, leta in celo tvoje živlenje? oh Draga saj veš Sam da ja, uso drutšvo, uso ljubezen use, samo jast bom delila stabo, nobena druga ne, samo jast sem zate, samo jast te ljubim in ljubila te bom do zadnega dneva mojega živlenja, in use trplenje in use težave, in žalost, use to bom prenašala, in zveseljem te bom čakala dokler nam je zasojeno, in če prilika bi nam prišla za se združit v kratkem, to pa bi nardila z usem veseljem rajši danes ko jutri, saj to je moje samo upanje za uresničit naše želje, tudi če bi ne bila skupaj ko en par ur, me usaka sekunda, bi bila ena večnost, našega žiulenja skupej in naše ljubezni, saj je tako ne moj Dragi? Me veseli da si se uže kopal v morju, praviš da te je sonce še precei speklo, me samo varvajn da te na preveč speče, ki potem boli, če moreš najdit tam kakšno kremo za se pomazat prej ko greš na sonce bi blo bolši, če ne, se bo udobilo pej tukej. Ja Dragi žalostna sem bila ko sem se znajdla sama na postaji, pres tebe, me še bol mi je bil ogroza ko sem prišla domou, in sem stopla v sobo, našla sem use prazno, samo tvoj duh je še ostal, druzga mi ni ostalo za napravit ko se vraič ono posteljo, in se razjokat, da žalost je malo prepasala, me sem se prec utolažila, ses mislijo da saj anti bo kmali prišu tisit dan ko te bom ……

KORESPONDENCA