Čislani gospod urednik!
Čitala sem, da je razpisano v Ljubljani na dekliški šoli mesto učiteljice. Jaz bi se potegovala za to mesto, da bi vedela, da ne čaka nanj katera prava učiteljica, ki bode tam potem def. nameščena.
Prosim Vas torej, poizvedite nekoliko o tej stvari, jaz ukrenem potem potrebne korake – morebiti bo mi bila sreča mila! Svojčas sva se že itak menila o tem; življenje na deželi je sicer dosti ugodno, toda ne navdušuje ravno človeka k delu, monotonost življenja preide naposled človeku v meso in kri. Moja kvalifikacija od Dreflaka me sicer ne bo priporočila, bila sem preveč radikalna in narodna, zato imam baje tudi v obnašanju nezadostno, prva učiteljica na Štajerskem, ki se lahko ponaša s tako lepim redom. Tako mi je rekel nadzornik sam!
Sicer pa me itako pozna g. nadzornik Levec in mislim, da bi njemu in merodajnim faktorjem ne bilo težko pojasniti cele stvari.
Doma se mi zdi – po prihodu iz Opatije vse mrtvo in prazno. Sicer se pa dobro počutim. Prihodnje bodem poskusila zopet v šoli.
Pričakujoč odgovora Vas lepo pozdravljam,
udana
Kapela, dne 26. II. 1904 Ljudmila Poljanec
V zadnji pesmi, Nove pesmi, sem pisala besedo agaje napačno, biti bi moralo aloje.