Franja Trojanšek

1867 – 1935

Franja Trojanšek

Rodila se je gostilničarju Francu Trojanšku in daljni sorodnici Franceta Prešerna Mariji (roj. Prešeren). Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju in Šmihelu pri Novem mestu. Kljub nadarjenosti ji starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Pri desetih letih je zbolela in oglušela. Dodatno znanje je pridobivala z branjem in v pogovorih s študenti in izobraženci, ki so se zbirali v očetovi gostilni[1]. Med njimi so bili tudi pesniki Anton Medved,[2] Josip Murn ter Franjina sestrična Vida Jeraj. Trojanškova se je sporazumevala z branjem listkov, na katere je odgovarjala ustno. Leta 1914 se je omožila z bivšim davkarjem in trgovcem Jožetom (Josipom) Deklevo. Otrok nista imela.

Najverjetneje je začela pesniti pod vplivom kamniškega pesnika in študenta bogoslovja Antona Medveda. Prvo pesem je objavila v Vrtcu[3] leta 1890. Tri pesmi je v letih 1891 in 1892 objavila v Domu in svetu pod psevdonimom Gorislava, največ pesmi pa kot Zorana v tržaški Slovenki od leta 1898 do 1901. Od leta 1902 do 1929 ni pesnila. Leta 1930, 1931 in 1933 je v Ženskem svetu izšlo pet njenih pesmi. Večina pesmi (okoli 300) je ostala v rokopisu.[4] Pisala je tudi prozo. Pod psevdonimom Zorana je v Slovenski gospodinji leta 1911 objavila Pavlinko, v Domovini pa leta 1923 Na maškeradi in Zaklenjen spomin ter leta 1924 Žaloigro prevaranih.

Vir: Wikipedia

Zadetki 1 do 2 od skupno 10

ID
9
PošiljateljVida Jeraj

Josip Murn

PrejemnikFranja Trojanšek
Poslano izBled
Poslano vMengeš
Datum 16.06.1899

Da se skoro vidimo! Vida da se skup sprehajamo! Jos. Murn

ID
45
PošiljateljVida Jeraj
PrejemnikFranja Trojanšek
Poslano iz
Poslano vMengeš
Datum 27.01.1901

Draga moja Zorana! Oprosti mi za sedaj; pridem uže še do pisma. Nisem ne za to ne za ono. Razočaranje in utrujenost na vse strani. Zadnje dni sem prestala hudo duševno krizo...