Franja Trojanšek

1867 – 1935

Franja Trojanšek

Rodila se je gostilničarju Francu Trojanšku in daljni sorodnici Franceta Prešerna Mariji (roj. Prešeren). Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju in Šmihelu pri Novem mestu. Kljub nadarjenosti ji starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Pri desetih letih je zbolela in oglušela. Dodatno znanje je pridobivala z branjem in v pogovorih s študenti in izobraženci, ki so se zbirali v očetovi gostilni[1]. Med njimi so bili tudi pesniki Anton Medved,[2] Josip Murn ter Franjina sestrična Vida Jeraj. Trojanškova se je sporazumevala z branjem listkov, na katere je odgovarjala ustno. Leta 1914 se je omožila z bivšim davkarjem in trgovcem Jožetom (Josipom) Deklevo. Otrok nista imela.

Najverjetneje je začela pesniti pod vplivom kamniškega pesnika in študenta bogoslovja Antona Medveda. Prvo pesem je objavila v Vrtcu[3] leta 1890. Tri pesmi je v letih 1891 in 1892 objavila v Domu in svetu pod psevdonimom Gorislava, največ pesmi pa kot Zorana v tržaški Slovenki od leta 1898 do 1901. Od leta 1902 do 1929 ni pesnila. Leta 1930, 1931 in 1933 je v Ženskem svetu izšlo pet njenih pesmi. Večina pesmi (okoli 300) je ostala v rokopisu.[4] Pisala je tudi prozo. Pod psevdonimom Zorana je v Slovenski gospodinji leta 1911 objavila Pavlinko, v Domovini pa leta 1923 Na maškeradi in Zaklenjen spomin ter leta 1924 Žaloigro prevaranih.

Vir: Wikipedia

Zadetki 1 do 2 od skupno 3

ID
1318
PošiljateljFranja Trojanšek
PrejemnikIvanka Anžič Klemenčič
Poslano izMengeš
Poslano vTrst
Datum 13.12.1899

Slavno uredništvo! Odzivaje se Vašemu častnemu vabilu, Vam sporočam, da si bodem prizadevala kolikor mi bodejo pripuščale moje slabe moči in čas, delovati za »Slovenko«. Z odličnim spoštovanjem Zorana Mengeš 13./12. 99

ID
1319
PošiljateljFranja Trojanšek
PrejemnikIvanka Anžič Klemenčič
Poslano izMengeš
Poslano vTrst
Datum 06.02.1900

Velecenjena gospica urednica! Oprostite mi, velecenjena gospica, da Vas zopet s tem listom nadlegujem! Pri prepisovanju zadnjič poslanih pesmic se mi je vrinil, kakor sem pozneje spoznala, nekaj prav neljubih pomot. Drznem...