Rodila se je gostilničarju Francu Trojanšku in daljni sorodnici Franceta Prešerna Mariji (roj. Prešeren). Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju in Šmihelu pri Novem mestu. Kljub nadarjenosti ji starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja. Pri desetih letih je zbolela in oglušela. Dodatno znanje je pridobivala z branjem in v pogovorih s študenti in izobraženci, ki so se zbirali v očetovi gostilni[1]. Med njimi so bili tudi pesniki Anton Medved,[2] Josip Murn ter Franjina sestrična Vida Jeraj. Trojanškova se je sporazumevala z branjem listkov, na katere je odgovarjala ustno. Leta 1914 se je omožila z bivšim davkarjem in trgovcem Jožetom (Josipom) Deklevo. Otrok nista imela.
Najverjetneje je začela pesniti pod vplivom kamniškega pesnika in študenta bogoslovja Antona Medveda. Prvo pesem je objavila v Vrtcu[3] leta 1890. Tri pesmi je v letih 1891 in 1892 objavila v Domu in svetu pod psevdonimom Gorislava, največ pesmi pa kot Zorana v tržaški Slovenki od leta 1898 do 1901. Od leta 1902 do 1929 ni pesnila. Leta 1930, 1931 in 1933 je v Ženskem svetu izšlo pet njenih pesmi. Večina pesmi (okoli 300) je ostala v rokopisu.[4] Pisala je tudi prozo. Pod psevdonimom Zorana je v Slovenski gospodinji leta 1911 objavila Pavlinko, v Domovini pa leta 1923 Na maškeradi in Zaklenjen spomin ter leta 1924 Žaloigro prevaranih.
Vir: Wikipedia