Predragi prijatelj!

Hotel sem Ti pisati po preteku obč. zbora družbe sv. C. in M., kjer se izvestno seznanim vsaj s parom naših kapacitet. Ker pa me hruliš, odgovarjam Ti takoj.

»Slovenčev« napad mi je bil samo dobrodošel, zakaj — kar sem dejal tudi Tebi že večkrat — inzulti s strani reakcijonarcev in klerikalcev (à la Kalan, dr. Mahnič, V. Dobrin et tutti guanti) so mi le — laskanje in pohvala. Čemur ti ljudje zabavljajo, je navadno prav dobro, ali vsaj — napredno. Vesel pa sem bil tega napada tudi za to, ker ga je vzbudilo jako gorko priznanje iz vrst naših socij. demokratov, pohvala delavcev — trpinov, na katero sem nepopisno ponosen! — Aškerc in jaz ...! Hej, le hruli in tuli črnosuknjar, najin duetek se skoro podesetori!

Končno pa sem bil prav zeló zadovoljen s »Slovencem«, ker mi je izzval nov kompliment izza Sabora Národne stranke, ki je v tistem »Narodovem« uvodnem članku (pisal ga je Malovrh) konstatirala, da sem s snovjo in s tipi iz delavskih krogov bistveno razširil sloven. leposlovno obzorje, ki je od Jurčiča pa do Kersnika tičalo vedno le v kmetskih škornjicah in malomestnih intrigicah. Isto je konstatoval tudi »Zvon«. Za eno psovko žel sem torej znova dve pohvali ... Ha, ha! Nur zu! — Za realizmom socij. demokratizem ... Kaj neki pride sedaj na vrsto?. Dr Glaser — ki je, kakor mi je povedal Bežek, na-Te in na Vl. Levca sila razkačen! — bo imel dosti opravila, da bo prav karakteriziral — mojo Muzo. Ha! Nú, ga boš pa Ti korigiral, ker me poznaš najbolje!! —

»Trnje in lavor« piše zopet Meško, ki je ušel ravnokar iz semenišča. Menda pride na Dunaj. To bo imenitno! Cankar pride tudi. — Spis je res lepo pisan, a ponekodi najiven, pretiran in predvsem romantičen à la tiste nemške novele v »Das Buch für Alle« ... Sam Bežek pravi, da je spis prisiljen in da ga je sprejel le radi — lakote lista, ki bi moral sicer prinašati še več Pavlinine
dolgočasnosti in — najivnosti. Čudim se Ti, da si tako navdušen za tako »umetniško« pretirano javkanje, ki je možna le še mej Nemci, dočim se ji Francozi, Italijani, zlasti pa Švedi smejejo!! — Seveda pa z veseljem priznam, da je stil spisa jako lep, dasi še nesamostojen.

Cankar spiše kmalu tudi novelo v prozi za »Zvon« in morda — jaz tudi. Morda pravim, ker vedno sem vprežen v jarem laskanja v uho — gospéj in gospic .... (zlasti pa gdč. Minki K. — primadoni »Strune«!) ... da ne pridem kar nič do dela. —

»Cankarjeva balada« v zadnjem »Zvonu« je vsekako mojstersko delo. Nalik »Erlkönig« ... kaj? — Resman je pa seveda šušmar. — Doksova »Smrti« je tudi lepa, dasi mi zaključek absolutno ne prija ter sem bolj navdušen za Goethejevega »Schwager Kronos«, kjer si želi pesnik smrti na vrhuncu slave — sreče! —

Kar se tiče mojega nadaljevanja, me veseli, da Ti tudi ugaja. Že marsikdo mi je zatrjeval, da je ta kos posebno lep ... Nù, kar se dostaje »kupičenja besedij«, pridružujem se Ti seveda čisto. Toda za-me to ne velja! Saj jaz sem celó prenagel, prepovršen v svojem pripovedovanju. Če hoče pisatelj slikati plastično, mora biti, zlasti v popisih, natanjčen. Ne rečem: minucijozen, à la Murnik, ki posnema Zolo ... Marsikatero lepo priliko za detajlovano slikanje — ki je tudi velika umetnost, katere poleg Murnika ne zna nihče Slovencev! — sem spustil le za to, ker poznam svoje čitatelje. In žal mi je za vsako! O, če bi Ti čital Bourgeta, Hervieu-ja, Hermant-a, Dostojevskega ali pa celó G. d\'Annunzia ... potem bi videl, da je detajlovano slikanje vsem modernim umetnikom priljubljeno.

In jaz ... kje — li pretiravam? — kje prenakupičim? — v popisu poročnega sprevoda — kretanje polnokrvnih konj — ali nisi čutil in slišal in videl vse, vsako malenkost?! — In Ti me žališ z očitanjem, da posnemam Murnika?! Ne, posnemam le Homera in Zolo in d\'Annunzia, a ne po Murnikovo, nego porabljajoč dejanje, ne stanje, mirovanje (à la Murnik), porabljajoč gibanje ali pa oči opazovalcev v povesti, solnčni žarek, ki pada in skače po osebah in stvareh, katere popisujem. To je vse kaj druzega ko Murnik, in zdi se mi, da je lepše, bolj umetniško in da ne utruja prav nič bralca, ki ni nestrpen à la Marica in gdč. Milka, ki jedva čakati: kaj se zgodi ... kaj bo konec!

Spomni se le, kako natanjčno popisuje Homer posamezne kosove Ahilejeve bojne oprave! Homer ne popisuje ščita, golenic, meča, čelade ..., ko leže skupaj na tleh ... ne, ampak pesnik — realist uporablja za svoj popis dejanje, gibanje: t. j. zasleduje junaka, ko ga oblačijo! — Tako delam, pišem tudi jaz ... ne pa Murnik, ki mi ne more biti prav v ničim drugem uzor, kakor v krasoti in blagoglasji jezika, stila. V tehniki — to mi je priznal že marsikak kritik-veljak — ga daleko nadkriljujem.

Prosim Te, da me ne obsodiš radi teh zadnjih besedí! ... ne misli, da so »samohvala«, dasi priznam, da nisem vedno — pohleven, skromen, à la Erjavec! ... Toda Tebi že lahko povem, kaj mislim sam o sebi, ki se gotovo najbolje poznam, zlasti sedaj, ko sem se prav utopil v moderne pisatelje drugih narodov. Mlad sem, zato se mi scene, kjer prevladuje čut — strast — usmilje-
nje — jeza vedno najbolj posrečijo, dočim se mi resni moški in stare, ali vsaj pametne ženske navadno ponesrečijo. Tudi duševnega stanja, duševnih borb detajlovano narisati, prav rafinirano destilirati à la Ibsen, Björnson, Tolstoj ... tega še ne znam.

Včasih se mi zdi, da so v moji duši kamrice, ki so še čisto — ali na pol prazne ... zdi se mi, da je moj instrument omejen, da obsega le 4 — 5 oktav, dasi bi jih moral obsegati 7—8! — Globočine razuma mi nedostaje še v veliki meri ... a ne žalostim se zato! Zakaj neki? Z leti zorí tudi pamet ... tudi Goethe, Shakespeare, Zola... so napredovali. — Omejim se torej bolj na sexuelno življenje ... na ljubezen, na prijateljstvo. Težje probleme si prihranjam za dobo moštva! —

Pa zašel sem. Hotel sem Ti le povedati, da perhoresciram i sam pretirano besedičenje ... a da detajlovanega orisa, ki povzdiguje plastičnost dotičnih scen, ne obsojam, ampak da le obžalujem, da naše občinstvo — tudi najboljše: à la Márica in Milka! — še ni toli zrelo, da bi preneslo več take hrane. —

Prosim Te pa, da odklanjaš povsod podtikanje, da »posnemam« Murnika! Če koga »posnemam«, tedaj grem k viru, k originalu, ne pa k kopiji!! ---

Aškerčevih poezij nimam še, dasi sem jih imel teden dni doma, ko sem napisal malo »žvepla« za »Edinost«; nekako v odgovor »Slovencu«. — Pri nas se vse premalo piše o takih samostojnih in krasnih publikacijah! »Narod« je prinesel le 1 feljtonček, pa še tisti je bil kilav! — »Domovino« sem čital. Dobro je pisala. — Ko je bil Badeni tu, ki je spremenil vse Ljubljančane v črno-žolte ... celó »Sokole« in — dr. ja Tavčarja! ... sva bila s Hribarjem skupaj pri Schumijevih, kjer sva na oknu poslušala serenado. Dragotin je prav pameten možiček postal! —

Glediška sezona se otvori s Funtkovo dramo »Iz osvete« (prejšnji naslov je bil: Očetov spomin). Igralci že imajo uloge v rokah. Prav. Ta sezona nam prinese torej vsaj dve noviteti. —

Plantana pa smo (?!) torej vendar-le vrgli! Z bogom, môre! — Surovak je bil brez para in — nevednež ...

Sedaj bosta vodila dr Tekavčič in Funtek. Dr. Tek. se je že obrnil na-me, naj napišem kako veseloigro (!) ali dramo. Odgovoril sem, da me prav veseli, ker mi priznajo zmožnost, napisati vsaj srednje vrednosti igro, da pa za sedaj ne utegnem. Morda za drugo sezono, če mi da Bog zdravje.

Vidiš, tako se mi bliža polagoma vse. Za »Družbo sv. Mohora« je prišla »Matica«, za to pa »Dramat. društvo«. Ali mi more živ krst zameriti, da mi je zrastel greben še za par m/m ter da hodim ... kaj, hodim! — da koračim po »beli« (recte: podrti) Ljublj. kakor petelin po dvorišču, iščoč putk, katere bi ...!

Pa resnično! Vsak dan sem znova zaljubljen, in teoretično Ti grešim, da »es schon nicht mehr schön ist«. — Praktične grehe pa hranim za … saj veš! — Ah, Mici1! in Mici2?! Obe ljubita krasno, vsaka po svoje in tudi jaz vsako drugače! —

13. t. m. se peljeva z bratom k sestri v Jesenice ob Savi (:Krško:!), 14. pojdeva v Zagreb, 15. pa prideva v Brežice. Tam se dobiva, kaj? In kdo še?? —

Z Bežkom sem že govoril radi skupnega izleta k Tebi in k Aškercu. Prav zadovoljen je bil. Ker pa mora prej še k učit. zboru v Opatiji, pridemo še-le okoli 20. t. m. Seveda, če se vse ne podere! K Tebi pa že pridem, saj je še 1 1/2 mesec časa. —

Če pride gdč. Milka M. v Lj. k skupščini, se ji gotovo predstavim, ker jo že dolgo poznam iz časnikov kot vrlo in resolutno rodoljubko.

Tudi slavno Nadliškovo si ogledam iz bližine. Predzadnja njena »slika« se nanaša na njeno l\'bezen s »Stankom« ( = Jankom Kersnikom)! —

Kaj počneš? — Ali kaj avanzuješ, Ti zmrznenec!?? Ali nimaš res nič krvi, Ti filister?! Le čakaj, roge Ti bo stavila še!! - - -

Pisal sem Ti jako mnogo, sedaj je vrsta na Tebi, da se pravično revanširaš! —

Zdrav!
Tvoj
Fran Gkr

Pozdrav vsem Tvojim in Márici!!