Predraga Mici!

Zopet je minulo leto , odkar Vam nisem pisala in ker se približuje velik praznik Marijin, se spet oglašam da Vam pošljem posvečbo v podpis. Nadejam se, da jo sprejmete z veseljem kot poslanico naše ljube nebeške matere, da jo podpišete in jo vrnete svoječasno. Kako Vam je, predraga Mici, ste – li zdravi, in drugi domači? Upam, da kljubu vojskinim težkočam se preživite v miru in zadovoljnosti. Pri nas je precej enolično. Zdravja, hvalabogu, nam ne manjka, a častita prednica so vedno bolj slabotni in bolehavi. Ni čuda, velike skrbi v teh težkih časih in starost jih močno izdelajo. - Gojenk imamo letos kakih 43, več jih ni bilo mogoče sprejeti radi pomanjkanja živil. No pa dobre deklice so. Ali Vam je znano, da naša dobra č.sestra Baldomera se je preselila v boljšo večnost? Skoro neverjetno, kaj ne? Kdo bi si bil kedaj mislil, da nas bo tako hitro zapustila, saj je bila videti vedno trdna in zdrava. Pa taka je smrt, vse pobira, nič ne izbira. Sicer je dolgo bolehala, a v postelji je bila le en dan. Prav dobro pripravljena na smrt in hrepeneč po lepih nebesih je zapustila mirno in vdano v voljo božjo našo dolino solz v osmini presvetega Rešnjega Telesa. Priporočam jo Vam v molitvi. Upamo sicer, da se že veseli z izvoljenimi v nebesih, a vendar božje sodbe niso naše sodbe. Drugih novosti, ki bi Vas zanimale, ni. Vaše nekdanje sogojenke so razkropljene menda po vsem svetu in o večini njih ni ne duha ne sluha. Malokatera je ostala tako zvesta, kakor Vi, predraga Mici. Sprejmite naše najprisrčnejše pozdrave, zlasti one č, prednice in izročite jih tudi celi cenjeni obitelji. Veselilo nas bo, če nam bosgte poročali le radostne reči o sebi in o drugih domačih

Bog z Vami, predraga Mici in z Vašo Vam udano Marijo Cirilo d.N.D.