Predraga Mici!

Kako me veseli, ko zamorem pisati starosti naše Marijine družbe in to ste Vi, predraga Mici; nobena ni ostala tako dolgo zvesta v spolnjevanju svojih družbenih dolžnosti, v pošiljanju svoje posvečbe kakor Vi. Ljubi Bog Vas bo za to gotovo bogato poplačal in ljuba Mati Marija bo z dopadanjem gledala na svojega zvestega otroka in mu vedno stala ob strani. Po državni meji smo sicer ločeni, žalibog ali v duhu smo združeni v ljubezni do naše dobre nebeške Matere, nobena ovira, noben zakon, nobena moč nam ne more iztrgati iz srca te ljubezni, ki je dedni znak do dobrega Slovenca tak, dokler bode Marija med nami živela, se nam ni treba bati tujca, le ko bo pešala naša vdanost, zvestoba do Nje, se nam bo bati najhujšega ne le zata svet pa tudi za oni onkraj groba. Kako rade bi videle, da bi nas zopet enkrat posetili, a škoda , da v takih razmerah ni mogoče, znabiti, da se bodo enkrat spremenile, potem pohitite pogledat kraj svoje mladostne sreče. Koliko spremembe boste našle v njem, komaj ga boste spoznale. Ne le, da je poslopje od Vašega časa razširjeno tudi vrt je dobil lani oziroma letos novo površje, novo obliko. Lepa žična ograja ga meji in lep bel psiček ga čuva po dnevi in po noči, ki laja na vsako sovo, na vsakega netopirja, ki leta po zraku. Tako hvala Bogu smo varne pred tatovi, ki so pretečeni mesec že v tretjič okradli našo cerkev. Res žalostno! Komaj si je bila cerkev smislila po zadnji tatvini nove cerkvene posode, že jih je ropana roka okradla. Ljubi Bog naj se usmili zločincev, pa tudi nas, ki smo gotovo nevredni Njegove pričujočnosti. Nadejam , da se boste oglasili z dolgim pismom, kar nas vselej veseli. Vse znane čč. ss. Vas iskreno pozdravljajo kakor tudi Vašo cenjeno obitelj. S Svojim ljubljenim Sinom naj blagoslovi Mati Marija Vas, predraga Mici in Vašo.

Marija Cirila d. N….