Grenchen, Švica, 26. 5. 52

Predraga gospa Albina!

Že cel mesec se potepamo po Švici in vse kaže, da tega pohajanja še ne bo konec; tu nas tako zadržujejo, da se kar ne moremo izmakniti. Seveda se nam sijajno godi in meni včasih prihaja na misel oni pregovor, ki pravi, da ni nič težje prenašati kot toliko lepih dni ... Pri onih udobnostih, pri vsem lepem in dobrem kar tu uživamo vendar prav zelo obžalujemo, da nam čas ne dopušča, da bi prišli na Kras. Prihodnje leto bomo pa prav gotovo tako uredili, da pridemo domov na trgatev, letos je že prepozno. Prav vsaki dan se Vas spominjamo in s pravim domotožjem mislimo na lansko jesen v Tomaju, na Vaše lepe vinograde in na žlahtno trtico in sladki kostanj - - -

Tu je po trgovinah vsega v izobilju, doma pa še vse drugače tekne. -

Upamo, draga gospa, da Vam je dobro, da ste doma vsi zdravi, Vam in Vašim dragim domačim pošiljamo prisrčne, tople pozdrave!

Vaša udana

Karmela in Alfons Graber.