Na Dunaju, dne 28./ V. 97

            Velecenjena gospodična!

            Hvala Vam iskrena za „še bolj srčne pozdrave”, za vaše zadnje pismo in za poslane časnike!

            Oprostite, da Vam tako dolgo nisem odgovoril. Pa saj veste, kako je, če ima človek dela čez glavo. In druzega mi ni preostalo nego udati se, ako nočem postati - „stara bajta” Dunajske univerze.

            Kako ste srečna, ker lahko tako brezskrbno romate po svetu. Sicer meni tudi Dunajsko življenje ugaja, ako bi se ne bilo treba tako ubijati, da postaja človek ves nervozen. Toda tudi to bo minulo in potem bomo uživali zopet slobodno.

            Upanje, da pridem sedaj v Ljubljano in v Trst, mi je splavalo po vodi. Kakor se kaže, je izgubil dr Brglez s pametjo tudi korajžo in zatožnice niti vložil ni. Jaz vsaj od marca nisem dobil ničesar v roko. Meni je tudi tako prav. Sedaj bodem zahteval še svoj honorar – on bo pa plačal mastni račun Šušteršiču. Ha, ha! To je res špas, ki nima para. Na svidenje pa moramo čakati do julija. Tedaj pač pridete za dolgo časa v Št Pavel ali vsaj v Sav. dolino. Veselim se že, da se zopet kaj pametnega pomenimo. – Pomislite mati še sedaj ni povsem zdrava, tako da me že resno skrbi. Do zadnjega časa je ležala, torej preko 5 tednov. Sedaj ne vem nič natančnega; pišejo vedno, da je bolje, a dobro vender ne postane. To je križ.

            Márica mi je pisala, kako lepo sliko ste poslali Ani; radoveden sem že na njo. Potem bom spoznal vse Vaše ljudi. Kdaj bo Anina poroka? – das wissen die Götter. Človek tega nemore pogruntati, pa menda še sama ne ve. Čudna punca to; meni se zdi, da je zašla preveč raznim patrom v mreže. To je moja sodba, zato je tudi vedno nezadovoljna. Toda ne omenite ji nikdar ničesar o tem.

            Ali Vam je znano, da je Govékar že – papa! Punico je dobil in ne fanta! Silno sem se smijal, ker je moja obveljala. Koliko je že pisal o svojem – sinu! Ves nor je od same sreče. Blagor mu, da mu to nadomestoje drugo izgubo in podle napade.

Ali ste čitali „Slov. List” in kritiko „duhovite” Pajkulje? To ženšče je silno domišljavo in – impertinentno. Sicer pa je po mojem mnenju šel za njo v boj njen galantni soprog in zato zlezel v krilo „rodoljubkinje”. Sicer tudi jaz sodim, da je Aškerc malo pretiraval v svoji kritiki in da bi bilo zadostovalo tudi manj komplimentov, a zato mu odrekati zmožnost kritika, to more napisati le kdo iz slovite literarne Pajkovine ali kak zagrizen klerikalec. K našemu sestanku v Ljubljano pričakujemo tudi g. Márico, ako se sploh načrt uresniči. Lahko si mislite, kako rad bi poromal še do Trsta, če bom že v Ljubljani – samo nevem, kaj porečejo finance. Te bodo odločilne! Morda se pa vender-le vidimo! To bi bilo res „alpu”!

            Gosp. Nando je menda že na Dunaju; morda ga „pohodim” enkrat, predno se odpeljem. Moj poklon g. Márici!

Vas pa, velecenjena gospodična, prav iskreno pozdravljam ter ostajam

                                                                                               Vam ves vdani

                                                                                                    Fr Vidic