ID
2039
Pošiljatelj Milka Mankoč
Prejemnik Fran Vidic
Poslano iz Trst
Poslano v Dunaj
Datum 02.05.1897
Vir NUK Ms 1834

Ljubeznivi gospod Francelj

Oprostite da mi je še le danes mogoče zahvaliti se vam za čestitko o priliki naše slavnosti. Razveselila me je, ker vem da prihaja od prijatelja, in celo odkritosrčnega prijatelja, prisrčna hvala Vam za to. Saj smo res praznovali te dogodke v  najožjem rodbinskem krogu, no pa vsejedno so se oglasili najboljši znanci in prijatelji. Lepo pa je res bilo da smo se zbrali enkrat vsi sorodniki skupaj in radovali se mej seboj – ker smo enega srca in ene misli! Ni dolgo temu, da sem odpravila zadnjega gosta, in ker sem imela dosti urejevati, pustila sem vso korespondencijo v stran, kar ste najbrže tudi Vi opazili – in gotovo tudi tukaj odpustili, meni na videz – lenobi!

Revček ste bili torej za praznike, ko sem izvedela pomilovala sem Vas resnično. Medtem ko smo se mi dobro počutili in vsi veseli bili, morali ste »[Krankenwärter]«. To so bile lepe počitnice! Ker ste pa odpotovali, je že dobro znamenje in upam da se danes Vaša dobra in skrbna mamica že popolnoma dobro počuti, kar ji od srca želim. Morebit Vas ni mogla niti gč. Marica tolažiti, ker je gotovo šla tudi ona za praznike domov? Kaj pa vi o svidenju v juliju mislite, ste li morda opustili načrt priti maja meseca v Trst? Ali ne bo konec t. m. obravnava v Ljubljani? Žal bi mi bilo, ako res ne pridete. Ta skok v morje se res tako podaljša, da začenjam zgubiti upanje da se ga lotite. Korajža velja – saj ne boste utonili! Hvala lepa tudi za poročila iz Št. Pavla – natanjčnih itak ne dobim nikdar od Ane – in mene vendar neka malenkost zanima. Bo vendar letos poroka, ali se še vedno tako 'pisano' gledata? Vi – strogi opazovalec, bodete morebiti kaj 'pogruntali'? Marica bila danes tukaj, a mene ni našla doma, tako da niti pozdrava ne morem izročiti. Vidimo se večkrat sedaj, ker gremo skupaj v gledišče k drami kjer se odlikuje oni Zacconi, ki je o zadnjem času tudi na Dunaju s tolikim uspehom igral. Škoda da ne moremo venk dan k predstavi. Tudi opera ima privlačno silo, tako da se moram vedno 'klatit''. K tamburaški vaji hodimo tudi še in pripravljamo se za koncert ki bode v gledišču v teku t. m. v korist Cirila. Pravijo da nas bode okolo 50 in pevci hočejo tudi častnim številom /200-300/ nastopiti. Vederemo!

Oni ruski profesor, o katerem sem Vam že poročala, obišče me večkrat in prinaša ruske knjige, katerih pa žal nisem že utegnila prečitati vsled obilega drugega posla, kar pa on nikakor ne veruje in mi to, recimo /v njegovih očeh/ malomarnost silno zameri. Sem pa zadovoljna njegovega prihoda, ker slišim vsaj rusko govorico in zadovoljna sem tudi da se še precej dobro razumeva. Kadar Vam mogoče, oglasite se zopet, prosim Vas. Za danes sklepam te vrstice, pozdravljaje Vas prav srčno. Bog daj srečo.

Vam udana Milka

KORESPONDENCA