V Št. Pavlu, dne 27/ IV. 97

            Velečislana gospodična!

            Žal mi je iz srca, da sem zamudil priliko čestitati Vam k tako lepi slavnosti v Vaši vrli hiši. A vedel nisem ničesar in izvedel vse še-le iz naših listov. Ana mi je sicer nekoč nekaj pripovedovala, a sama ni vedela natančno in mislil sem, da je povsem rodbinska slavnost, v katero se drugi ne smemo mešati. Ker se je pa čestitalo v javnih listih, blagovolite tudi od mene sprejeti najiskrenejše čestitke vsem Vašim jubilantom!

            Hvala Vam lepa za pošiljanje listov!

            Letos smo imeli pri nas jako žalostne praznike. Mati nam je obolela pred Veliko nočjo tako hudo, da smo se spočetka bali katastrofe! Sedaj je že mnogo bolje in upam da bode mati kmalu povsem okrevala. Pri nas je bilo vse narobe! Le pomislite, trije možki sami brez gospodinje – to je bilo grozno! Jaz sem moral fungirati kot gospodinja, rezati potico in šunko, točiti i.t.d.. Kaj tacega bi res ne privoščil nikomur. Počil si torej doma nisem nič, ker sem moral n. pr. parkrat rano v jutru ob 3. uri z vozom v Žalec po zdravnika. Sedaj ko je že bolje, odidem zopet na Dunaj; odpeljem se jutri zjutraj. Svojih načrtov nisem mogel izvršiti in nadomestiti bodem moral vse na Dunaju. V Št Pavlu je vse pri starem. Mlada „milostljiva” pride vsako nedeljo domov; prav srečna je in imamo se precej dobro. Ko se povrnem v juliju domov, upam Vas dobiti v Št Pavlu ali vsaj kje v Sav. dol.

            Z odličnim spoštovanjem in iskrenimi pozdravi Vam ves vdani

                                                                                               Fr Vidic