Na Dunaju, dne 16./I. 97.

            Velecenjena gospodična Milka!

            Že sem mislil, da sem prehudo obsodil „Slovenko” in da ste zato name huda; vidim, da sem se motil, hvala Vam torej za Vaše pismo! Žal mi je, da ste Márici povedali mojo sodbo, zakaj ta je bila namenjena le Vam, za Márico pa je bila menda prestroga. Saj pač sam spoznam, kako težak je tak začetek, ko človek še nima rutine v uredniških poslih, ko stoji pred kopo rokopisov nevede, za katerega bi se odločil – nazadnje pa v svojem strahu in v skrbi zagrabi res za – slabšega. Tako se je menda tudi Márici zgodilo in napram njej bi bil torej malo modificiral svojo sodbo. Vam pa sem jo povedal povsem odkritosrčno, brez ozira na levo ali na desno, kakor svojemu  kolegu. In sedaj me tembolj veseli, da sem Vam pisal tako, ker pravite, da sem Vam govoril iz duše in ker veste, da ne morem imeti zlobnega namena. Ne škoduje pa tudi nič, če ste povedali M., saj je „pametna punica” in gotovo zato name ne bode huda. Uverjen sem i jaz, da bo kaj druga štev. boljša. Le pomislite kako je bilo pri ‚Vesni’, kako skrpana je bila prva štev., tako da so vsi naši listi planili kakor naši volkovi nanjo in jo neusmiljeno razmesarili, sčasoma pa si je vender upomogla. M. se naj nikakor ne straši! Hvale in graje bo odslej še dostikrat čula, tudi o istih spisih, ker ima vsak svoje mnenje.

            Čuditi pa se moram, da se ljudje „spodtikajo” nad vsebino. Res je sicer, da povest iz dijaškega življenja ne pristoja prav v ženski list. A kriva je temu M. sama; zakaj je tako silila v Gov. No, po mojem mnenju je hotela renomirati ž njim kot sotrudnikom, a sedaj se ji je malce izjalovil ta načrt. Bolje bi bilo, da bi bila sama kaj napisala. Učiteljice so pa naravnost – toda bolje je, da molčim. Ne morem si mislite, da so tako ozkosrčne in se čutijo razžaljene po „Triglavu”. Naj vender čakajo, saj prav one igrajo pozneje najlepšo vlogo, ker jih koj dva člana „Triglava” nad vse mere obožujeta. Mislil sem, da so učiteljice v tem oziru nad svojimi možkimi kolegami, pa kakor se kaže, si lahko podajo roke. Ali veste kdo je „Triglav”? Dobro bi bilo učiteljicam, ki so vrnile list, poslati tudi drugo štev. na ogled, v kateri menda ne bo nikakega zabavljanja nanje. Poskusi se lahko. Kdo je Dragica?

            Škoda, da mora format ostati! Zakaj pa se ga Gregorin tako trdovratno drže?

            Veseli me, da mi bodete i brez naročnine pošiljali list. Pozneje plačam gotovo, a sedaj mi pri najboljši volji ni možno nikakor! Imel sem že spisano črtico za „Slovenko”, a sedaj sem jo odločil drugam, za „Slov.” pa napišem drugo; mislim, da kmalu. Pa saj ima M. gotovo obilo gradiva. Prihodnjič Vam pošljem „imeniten poema” „Gospodični Adeli Z. v album”, ker sem ji napisal v minolih počitnicah. Mislim, da ni slabo, če se bode M. zdela, lahko kdaj pri priliki priobči. Adele bi se čudila! Zakaj ni naročila lista ne vem. Zvedel sem par dni pred svojim odhodom, da ga vrne; nahruliti sem jo hotel, a bilo je prepozno. Po mojem mnenju zato ni naročila, ker je Ana bila že prva naročena in to torej ni bilo zanjo več – originalno, originalna pa hoče vedno biti! Je res križ pri teh puncah! Pa bolje je, da človek molči; le škoda je, da se bolje ne razumejo.

            Adelina poroka je bila določena na 3. febr.; zdi se mi, da so jo sedaj že preložili na 8. ali 9. febr., prepričan sem pa, da pred koncem februarja ne pride k oltarju! Najbrže ne bodo nikogar vabili, niti sorodnikov, temveč bodo samo domači! Nekoliko bova že poizvedela, za naju bo skupen vir St. Pavelska Márica! Ker ste omenila, da Vas s svojim procesom ne dolgočasim, poročam Vam zopet nekaj. Omenil sem zadnjič, da je bil Govékar zaslišan, da mu je sodnik grozil z globo 100 gl (!!!), da pa G. ni hotel izpovedati, temveč je izjavil, da se čuti sokrivega, torej ga ne morejo prisiliti k izpovedi. Danes pa sem dobil prav sedaj, ko pišem pismo, od Gov. dopisnico naslednje vsebine: Te proklete duše so mi poslale zopet še le pod noč pozivnico za jutri – v soboto – ob 5. pop. Pa mi groze s 25 gl globe, ker „brez vzroka” ne pričam! – Pojdem k dr. Majaronu posvetovat se, - tajil bom kot hudič, če pa ne pomaga nič, plačaš Ti tistih 25 kebrov!” Obvesti me takoj; radoveden sem silno. Če obvelja njegova, potem je dobro. Zakaj kakor hitro sta dva kriva, ne morejo nikogar obsoditi, ker ne vedo, v koliko je kateri kriv. Schwab pa infamno sedaj taji, da bi se bil kdaj izrazil on ali kaka priča, da je Gov avtor, za kar imam tri priče. Le škoda, da mene ne pokličejo. Upam pa vendar, da se dobro izteče! Priznati pa moram, da me stvar čisto nič ne vznemirja; preveč sem se je že navadil!

            Kar se tiče Govek. projecta, še ni nič določeno. Močno se mi zdi, da ostane v Ljubljani. Škoda, meni bo jako žal, ker ga bom močno pogrešal. Z naslovi Vam iz srca rad postrežem. Kjer sem naredil znamenje (-), tam dvomim na uspehu! Pridejal sem tudi sam par naslovov; dotične osebe, vsaj nekatere nahrulim, da se naroče. Ali je gosp. Nando sedaj na Dunaju? Poiskal bi ga enkrat, če mu ne bodem v nadlego. Mudi se mi k koncu. Pozdrav gosp. Márici. Adele pride baje prih teden na Dunaj. Aškerc je v Edinosti imenitno „sfural” - „Kraško starino”.

            Z iskrenimi pozdravi odličnim spoštovanjem

                                                           Vam

                                                                       ves vdani

                                                                       Fr Vidic

 Opomba: Adela Zanier se je poročila z dr. Ivanom Dečkom 18. 6. 1897; vir Matricula.