5/12

Zlatkan gospod Vidic.

Da ne bom vedno kopirala Marico – okovam Vas danes iz lastne inicijative – v zlato! In jaz da bi na Vas huda radi navidezne lenobe! Kaj pa – saj sem zadovoljna kaderkoli mi kaj sporočite, in si ne domišljujem da mi bodete kar hitro odgovorili. In posebno iz Dunaja, ko vem da imate mnogo drugega in bolj važnega posla, i potem še rigorozum! Bog pomagaj, altro che pisma pisat! Želim da bi ga tako 'alpu' odpravili kakor ste Brgleza. Sreča Vam je mila, torej želim iz srca da Vas i nadalje spremlja. Hvala lepa za zadnje pismo ki me je jako zanimalo glede pravde. Nikdar ne bi si bila mislila, da bo vzela tak konec – prav ta pravi po veselem 'feuilletoni'. Prav se godi Brglezu – den Spot in den Schaden - In Vi se sedaj smejete – in vsi drugi z Vami. Še Marica III bo vesela, akoravno Vas te dni prav gotovo – nestrpno pričakuje. Kaj bo sedaj z Vašim skokom v Trst? Kedaj se ga smem nadejati? Aufgeschoben ist hoffentlich nicht aufgehoben, kaj? Pridite kadar Vam bo možno in drago saj veste da ste vsikdar veselo sprejeti samo pridite vendar enkrat!

Jaz sem sicer obljubila Ani da jo posetim po zimi, a kedaj še ne morem določiti, morebit v prvi polovici januarja, ako mi ne pristriže račun kakšna sitnost. Bodete li takrat doma? Marica me moti naj grem ž njo v Zagreb zadnje pustne dni, a težko bo takrat, ker najbrže vsled drugih neprilik, ne morem z doma. Sprememba kuherce je za gospodinjo dovolj važna stvar – in naša se skoraj gotovo takrat oženi.

Pozabila sem javiti Vam da Ternovec Stanko je v Trstu, ter odpravi enoletno službo, da ne bi potem treba pretrgati študije. Rekel je v začetku da se mu pri vojakih dopada in da morda se pusti activirat – No upam da je to samo začasno mnenje, ter bo imel z enim letom dovolj – škoda bi ga bilo, ker je jako nadarjen in bi v drugem stanu več koristil domovini: Torej še ne mirujete radi Pajkulje? Po tej borbi sem postala radovedna in se vendar odločila za čitanje one, vseh slučajih polni usodi – da se seznanim z [nečitljivo] zamorcem. No – danes se je Ljudmila zopet oglasila – in akoravno 'obscurna' se jasneje izrekla. Ali ni škoda za vsako besedo – ko se domišljava Pavlina vendar spametiti noče?

Danes prišel Hribarjev koledar, radovedna sem na Vaš 'Janko Krsnik', in Marica še le!

Ker pričakujem obiske, hočem končat, da ne bi me zopet motili, in Vi pritem mislili da sem na Vas – huda. V nadi da se oglasite iz Š. Pavla kmalo, pozdravljam Vas prav srdačno ter ostajam Vam hvaležna

Milka

Hvala presrčna za Vaše knjižko, katero Vam danes vračam. Oprostite da sem jo obdržala toliko časa, a Giovanni jo je hotel brati, in mislila sem da toliko časa jo lahko obdržim. Ne bodite hudi, sedaj Vi! Kako bi sedaj izpale 'slike'? Iz samih volkov sestavljena knjiga bi morala biti.