13. 11. 43.

Draga mi Zofi.

-1-

            Sprejmi moje iskrene pozdrave, in goreče poljube na tuoja nepozablena usta, ot katerih z hrepenenjem pričakujem dan da ih bom spet poljublal.

            Pupi zdi se mo ko da že tri leta te nisem vidu, ko pogledam v tuojo sliko, kar zmrači semi pot oči, kar poletel bi v tuoje naročje, gledal v tuoje oči v katerih vidim raj ljubezni, obožavau tuoje nepozableno obličje i pokriu bi ga z tisoči poljubou, božau tuoje prelepo telo ot katerega se bi opil u ljubezni.

            Upam i to mi je edina želja, da bi kaj kmali biu spet poleh tebe, o takrat bom srečen, srečen ko mali otročiček ki še nevej trplenje i žalosti današnega sveta.

            Saj bo kmali ne Draga ta dan prišeu, saj mi boš podala tuojo ljubezen, saj bomo spet sama lahko gledala si v oči, in praula si želje naših zakrvaulenih src, tatera danes samo utripajo, ko prečitajo pisemce, in ko nihou poglet stane na obličje nihove ljubezni.

            Kolikokrat pričakujem v mislih, dan ko bova za vedno skupaj, sanjam o lepoti teh dnevou, o nočeh ki ih bi prebila skupno, op tihem ozračju, daleč ot šuma, met dišavami tuojega tela, v spavanju ljubezni, katera nebo nikoli končala dokler naša srca bodo utripala, u enakomernem pretrganem šumu.

-2-

Draga nikoli ne obupat, če zvesta ostala mi vedno boš, dneve ki skupaj bomo preživela, nikoli pozableni ne bodo.

            Tudi če skromno bmo živela, zvestoba nas bo oživela, če ljubezen rodila nam bo sat, z nimi ljubezenski bmo delila.

            To so želje tvojega ljublenega, ki misli nate noč in dan, bodi hrabra in vesela, da nikoli ne boš ovenela.

            Kar je moje to je tuoje, deliu bom stabo hudo in dobro

              samo naj Boh, mi da žiulenje.

Draga  z tem končam pa jutri spet se ti bom oglasil, sprejmi izkrene pozdrave, in poljube ot tuojega vedno in za vedno zvestega do groba Zaročeneč.

                                                        Franci.