ID 1854
Pošiljatelj Franc Kosič
Prejemnik Zofija Šušmelj (Kosič)
Poslano iz
Poslano v Aleksandrija
Datum 25.12.1943
Vir Arhiv družine Kosič
Teme Aleksandrinstvo Ljubezen Zdravje Sreča Poroka Običaji in praznovanja Vreme

25. 12. 43. Sgt. Y. Kosič Franc. Squadron N_=^° 94. R.A.F. M.E. Ljublena mi Zofi. -1- Končau je dan vilje Božične, v temu večeru moje ranjeno srce imelo je to v veselje, čitanje tvojih treh pisem ki sem ih v tem dnevu dobiu, njalepša ti huala Draga, večje veselje mi nisi mogla naprat. Ko mi spomin poteče na use Božiče ki sem ih v mojem žiulenju pasau, mi se zdi da ta je biu najbol žalostni, in še bol žalostnega človeka napravi ta velika puščava, kije človeško oko nenajde in malo želenega, saj v veselju svojih oči. Tu v tem kraju sem že drugi Božič pasau, saj prau čudna je mi usoda, ma uselih prvi je biu bol veseu, saj za moje današne ranjeno srce, takrat moje srce nije ljubilo, nije poznalo ljubezen, use slatkosti te ljubezni, in tudi muke današnega oddaljena. A danes je use drugače, moje srce najdlo je kraliko srca, i prez nije žiulenje je pusto ko ta puščava, pri usem veseljo okolice moje, moje lice je tužno in za drugi poglet žalostno. Saj use naokoli sliši se petje drugih prijateljeu, ki z petjem in pijačo izčejo veselje, ma meni narava nije podala to slast, da v pijači najdem veselje, i zato rajši v malem šotoru, pri mali lučki čitam tuoja pisma, in usako tolko z tuojemi čukerči osladim suha usta. Prau dobro vem da i tuoje srce nije na bolšem v današnem dnevu, morda ti imaš več v pogledu kar nam usaki dan narava deli, ma kar išče tuoje tožno srce tega pa nenajdeš, to kar iščeš je daleč, ma z mislimi prau blizu, tudi če v mrzlem šotoru in z solznimi oči, ampak ko nate pomislim, in poglet uprem v bodoče dni, srce se razveseli. O prekrasne ure zlate vrača mi se spomin, ko živel sem le zate in srce ni čutlo bolečin. Ko skupaj sva sedela se gledal v oči; in v pogledu mi povela da zvesta boš use dni. Obljuba ta mi sveta Hladi mi tuge usake; In če ravno s'mi uzeta Misli moje so le zate. Zofki njen Franci Bliža se polnoč božična mrzla noč; A zemlica pokrita je z mrzlim belim snegom Stara in mlada srca po njej se ziblejo use gor hitijo da polnočnico ne zamudijo. Kar v drugem srce nenajde veselje prau teh malih stauki najde zadoštenje. Naj bude use to v tebi v pozdrav o tebe k ljubim vedno. Tuoj Zaročenec Franci. Na griču gor na griču bela cerkvica stoji; a dol po beli poti škriple ko met zobmi. Vsakemu srcu radost in veselje; v drugih žalost in trplenje.

KORESPONDENCA

Za ogled faksimila tega pisma kliknite tukaj.