27. 10. 42 Ljublena mi Zofi. -1- Lepa huala za pismo, jast sem pri dobrem zdrauju kar enako upam ot tebe, in Mame. Zofi kadar boš šla k doktoru, pa potem mi daj vedet kaj ti je reku. Ko mi je že teta omenila, to te je že enkrat bolelo, pravi da ni nič! nevem. Takrat ti je doktor reku, da ni treba tekat, ni treba jest kiselo, ma ti glih use narobe, drvela bi ko da te burja nosi, kadar imaš dosti dela hitiš ko da bi za par dni živela, samo kiselo bi jela in pila. Če nisi prej doktora poslušala, pa sedaj ubogaj mene, varvejse, kaj bom jast delal če boš ti bolana, ce bi bil tam te bi stregu noč in dan. ma Boh vari če mi zmankaš, potem bo pa use končalo, Vem da tebi hitro doteku, dolgo nebi več živeu. Moraš da ubogaš, in delaj ko ti bo toktor reku, da boš zdrava in cvrsta, ko bo prišeu dan naše združitve, da bomo zdravi, in da bomo z veseljem uživali te kratke dane zemelskega žiulenja. Če bi bil jast tam, use bi blo drugače, saj tudi jast sem se malo posušu. Ko dobim tuoje pismo, še nekako pridem k veselju, za dva dni še nekako srce miruje, ma potem, potem spet je use narobe. -2- Use sorte misli mi roijo po glavi, nemam mira, ne po dani ne ponoči, kirkrat bi kar pobegal do tebe, pa da se nebi nikat več ot tebe loču. Use mi si ti, hrana zrak, dan in noč, samo zate ustrajam, za našo bodočnost, upam da bo prišel dan ko bom zmiraj poleh tebe, in u tem upanju ustrajam. Ko gledam drugih ki se sprehajajo, ih skoraj sovražim, pa spet gledam, in mislim, ne! saj oni se neljubijo samo za kratko so skupaj, za eno kratko veselje. Zofi edino mi dva se ljubiva v pravi ljubezni s srcem, nevem kako bi to povedal, saj človek ni še rodil besede, tiste lepe besede ki bi našo jlubezen opisala. Kolikokrat bi bil rajši daleč ot tebe mesta tam da ne bi vidu te ljudi ki se divertirajo, in use tisto ki gledam, kadar kot čakam mojega komandanta. O kako je tu use pokvarjeno to jludi ne uživajo z ljubeznijo, use samo za denar, o kako bi bil veseu ko bi mogel z tabo pobegat kam daleč, tam v naše kraje, da bi ušli z tega pekla pokvarjenosti. V nedelo sem bil celi dan v delu, pa na večer sem pelal nekaj naših menahaus, in potem sem tam čakal. -3- O kako grozne so bile tiste ure, pred oči sem videl ko plešejo, ko par za parom sedijo tam v mestu senci, in se divertirajo. En čas sem use to gledal, potem mi se je zdelo da vidim tebe ljublenka v mes, potem mi je prišla usa prošlost v mes, ko smo bla skupaj pred oči. Tako me je zmučilo, da mi se je zdelo da mi se meša, nazadne, mi so prišle solze pod oči, in jokal sem ko mali otrok, in z tem sem se umiru, saj me je bilo sram, samga sebe, pa saj ni blo nobenga druzga blisek, sam sme bil v mašini. Saj me je sram kaj takega napisat, ma drugmu nimam da se potožim. Ti mi si use več ko mama, več ko use na svetu, pa saj to boš samo ti čitala in jast, to je use z ljubezni, samo ot sebe se piše. Zofi kako čudne so bile tuoje sanje zakaj nisem Jožef da bi ih mogel razložit, o kako bi bil veseu ko bi tudi jast kaj ot tebe sanjal, ma nič ne sanjam, ot nobene stvari, nevem kaj je to. -4- Pa če kaj sanjam pa pozabim ko se prebudim. Kadar imam čas kaj pišem, to mi je tolažba, čitam neke knjige, samo da nekaj delam, ki če ne pridem nervožen, vidiš taki so dnevi zame ljublena Zofi. Pa ti si že kaj spisala k onemu pismu, za ospomeno. Najlepše pozdravi Mamo pa piši mi kaj kej pravi Mama, in enko pozdravi usih ostalih. Sprejmi najlepše pozdrave in poljube, in use želje ki si ih želiš naj ti se spolnijo Vedno tuoj ljubleni Franci