Sgt. Y. 197. Kosič Franc.                                                                                   20. 2. 45.

159. M. U. Yug. Det.

R. A. F.   C. M. F.

Ljublena mi Ženka.

-1-

            Kaj ti v današnem lepem dnevu povem, mnogo ljuba moja, ma v prvo sprejmi najiskren poljup, tak poljup ko tisti ki ti sem ih dau pred devet meseci, dan naše združitve.

            Ni to lep datum dvadeseti, ja ljuba Ženka, najlepši datum v našem žiulenju, dan ko pres madeža smo stopla pred oltar, ot kamor smo otšla moš i žena.

            Še danes ljuba moja te vidim ko pred mano si stopala, k oltarju, usa bela, bela ko lilija, ma ne samo ot zunaj, bela si bla i et u tvojem srcu, i taka si stala pret stolom, ko sem i jast stopu k tvoji strani, pogledau tesem v obras. Kajso takrat moje oči zapazle, zapazle najlepšo lepoto, naj iskreniji obrazek pun prave ljubezni, a v tvojih očeh sem vidu kar popisat ni mogoče, vidu kar še danes vidim, in ki do kraja mojega žiulenja bom vidu, še danes nevem če je res use to blo, al so use sanje, ne niso sanje useje resnica, prava resnica.

            Jast sem biu ta najsrečnejši človek v temu dnevu, ti ljuba moja Ženka ki danes tam v daljavi morda souze točiš ti si moja ljuba Ženka. Ženka ki jast usaki dan bol pogrešam in ki vedno bol ljubim, nevem ljuba kaj bi use na temu svetu dau, samo ko bi mogu tebe poljubit, tebe objet, v današnem dnevu.

-2-

In ko Ženka sem ti podau prstan na roko, dakrat tesem zvezau k mojem žiulenju, in takrat moj poglet pau na tvoj obrasek, usa si bla žareča, ko da Mati božja majniška je v tebe udahnula deviško lepoto, ma povej, ni blo use okoli nas takrat lepo, pred nami oltar majniški usa okrašen, o kaj bi dau da bi i moja ljuba Mama use to vidla, vidla svojega ljubečega sina z svojo izvoljeno Ženko. Ona sije vedno to želela a na žalost reuci seni to uresničilo, ma vem da ko nas bo vidla, i znala use naše trplenje i ljubezen z enim poljubom nam bo use otpustila, kaj ne dabo tako moja ljublena.

            A tebe bo naslonila na svoja izmučena prsa in rekla, moja ljuba, pridi i ti v moje srce, i veš da potem nekoliko dnevou ljubila tebo bol ko usih naš ostalih.

            Vem da učasih i ti ko si misliš na ta dan, spoznanja z mojo Mamo, z nekim strahom nato čakaš, pani čudno i jast sem prvi krat z strahom prišu pret tvojo ljubo Mamo, ma ljuba verjami meni, ti is nemoreš mislit kolko je ona dobra, samo Bog daj dajo dobimo še živo. Ma ko pa nebi mojo Ženko ljubil, samo ko v tvoje čiste oči  se pogleda, pa že spozna kaj imaš v sebi, i jast sem enkrat v te oči pogledau, ko še tenisem poznau, in kaj se je zgodilo, o kaj čem o tem pisat.

            Pre grenki so usi ti spomini, a nihovo budenje storiteško našim ranjenim srcem.

            Srečen bi biu ko bi mogu spet v tej noči v te oči gledat, ih poljublat in čitat kaj one meni praujo.

-3-

            Kaj mi bi praule, samo o ljubezni, in o samoti ki so v teh mescih pretrpele. S čem bi jast to trplenje mogu ti poplačat, o vem da z enim poljubom bi bla zadovolna, ma jast bi ih ti dau na stotine, storu bi ti zaspat ko prej učasih, a spala bi na mojih prsih, objeta z mojimi rokami, in ko sebi prebudila spet tebi čakau poljup. Veš Ženka, to bo, ko bom spet prišeu v tvoje naročjo, upajmo da bo i to se nam kaj hmali uresničilo.

            Sprišeu bom ko takrat, na današni dan pred devet meseci, spet tebom nosu v mal kotiček, uso belo zagrlu ko tisto prvo noč, in razveselu ko tisti dan, kije že minul, ma ni minul spomin, spomin še vedno je in tudi bo.

            Povej mi si i ti danes tužna ko sem jast, i tvoje srce te boli, o moja ljuba, moje edino žiulenje, usa moja nada use moje veselje, pridi danes v moje sanje, daj da saj v današnih nočnih urah bom saj v sanjah, v tvojem naročju, da bom poljublal tvoja prelepa usta i užiu usaj drobtinco tiste ljubezni ki jo si želim.

            Ma ne moja Ženka neče v moje sanje, nikoli ne sanjam ot tebe, zakaj nevem, rat bi vidu tvoje obličje tvoje lepo telo, o to ki bi rat, mi ne pride, ma prišlo bo, če ne v sanjah pa v resnici, prišu bo ta tako želen dan, kaj ne da bo moje edino upanje.

-4-

            Ti si uselih bol srečna ot mene, tudi če učasih čudne i smešne sanje imaš, ma sja o meni sanjaš, ot tistega ki ga bližno blazno. Nesmeš se bat če imaš kire čudne sanje o meni, huala Bogu ženka jast zaenkrat sem prau, Bog daj i za naprej da nebi blo slapše.

            Veš Ženka prau mi ne gre v glavo kako da G. Vibrouh sije mogla na tak način zlomit roko, ja prau je da ih greš obiskat.

            Veš tudi prinas imamo te dni spet precej mras.

            Pupi čestitam ti za dobro kuhanje, samo po teh stvareh mise učasih sline cedijo.

            Ženka no use kar delaš da tije v učenje je prau če prec pa kasneje pride prau.

            Tvojega paketa nisem še v dobil, saj Ženka, salamo mi ni blo potreba poslat, ki gotovo sebo pokvarla po poti, bojim se da senebi i drugo zraven tega pokvarlo, no veš da sem zgubil lampo, al pa mije jo neko ukrau, sedaj bom imeu baterije lampe pa ne, no nič zato, morda bom tukaj neko lampo vdobil.

            Upam da boš spet hmali v Aleksandrie, pa najlepše pozdravi Mamo in usih ostalih.

            Z tem končam sprejmi iskrene pozdrave in nebrojno poljubou na tvoja usta, tvoj zvesti Možiček, in vedno nate misleči.   Franci.

            Lahko noč, v tej noči pret toliko časa, nam je bla prva. Pa grugič še kaj moje upanje.