29. 4. 42.

Dragi Franc -1- Tvoje pismo sem udobila pri zdravlju, v nedeljo sem bila tudi v klubi me nobene novosti, use po starim, v torek večir je bla ena sirena je dorala skoraj 2 uri še precej močno in tudi dosti škode, sem šla pogledat v sredo je prau groza videt je dosti mertvih in tudi ranenih, so pale 3 na čirku judoušku, so posuli cirkvu per nim kraj in eno drugo hiši per tim druzim in čirkva engliška ki je na sridi je ostala popolnoma -2- cela, je prau čudo, tudi v sredo zvečir so bli, me ni blo neč šlisat jast sem spala le naprej. Pej h Katri greš kej pozdrujeh šaldu, in rečjem da jem bom uže pisala, Pa ti kako se imaš prau? zdej ki vozeš, samo pazi, ki zdej se zdadejo terkaj nesreč. Jast se tudi imam po navadi, mi je šaldu dolgčas nevidim ure kedaj udobim tvoje pismo da se namalo razveselim, oh kidaj bo usega -3- tega konc da bomo šli domou in da bomo ostali tam za zmiraj, me smi zdi da še jih bomo mogli prestat prej ko bo usega tiga konc, me Boh daj kej hmali, ki jaz sem uže štufa. Kadar boš šel v klub pozdravi usih tam tih poznanih, in posebno pri Katri usih. Tudi moje mama in teta ti vernejo najlepše pozdrave -4- Tudi ti piši kej hmali in dosti. Sprejmi najdražje Pozdrave in en poljub od tvoje Zofke