28.3.44. Predraga mi Ljublena. -1- V prvo iskren pozdrau in gorč poljup na tuoja nepozablena usta. Upam da si pri dobrem zdrauju in da se imaš prau i enako i Mama. Tu gre use ponavadi, učiraj pravijo da je bla bela nedelja, ma veš tu pri nas je bla pa strašno rudeča ot peska, ja blo tako ko da je sodni dan, tako je močno veter pihau da kar po vrsti šotore podirau, a ot peska se ni vidlo meter pred sabo, veš ot kar sem v teh krajih še nikoli ni blo tako strašno. Veš kar u šotoru sem sedu, zavit v eno ruto tako da men prašine užijem, in čakam kedaj bo use odneslo, no ma huala Bohu mojemu je vselih veter prizanesu. No viš tako sem imeu prau lepo Nedeljo, gotovo i pri vas ni blo ot men peska, no tam ste met zidovi pa se že da pretrpet. Srček upam da dobiš moja pisma, jast sem preučirajšnem dobiu dva tuoja, saj ti sem že v prejšnem pismu javu, upam da use v redu dobivaš, magari krkrat par dni nič potem pa več skratu ih dobiš, tako imaš več za čitat in več veselja pri temu užiješ ne Pupi. Že ki z Sestrično ne greste prau dobro kadar ste v pogovoru zaradi mene, pa nič mi ne poveš zakaj se je šlo, veš mal sem radoveden, kaj blo ta bot da ste se pričkale, saj mi nezamereš za mojo veliko radovednost, kaj ne da ne srce? -2- No upam da drugače je use prau, če le imaš kaj na srcu in use men popiši, nikoli si mislit pa to nebi blo Francu prau alpa kaj tačega. Saj sama veš da med mano in tabo niblo še skrivnosti, in tudi je nebo ne Pupi? Gotovo i pri vas o imaste te dni prah veš danes je tako pihalo, da sem mislu da bo use nam uzelo, ma to je dobro da je le malo duralo. Veš tudi drugo tuojo knigo sem prabrau, no še prau fest je bla, pa ti si prebrala ono mojo, ti se je dopalo, ja ali ne? Zadanes končam, nevem več kaj bi ti pisal, upam da jutri ti bom kaj več. Pozdravi usih Vaših doma in Modajevih, posebno Žaketa. Sprejmi goreče pozdrave in obilo poljubou ot tuojega Zvestega in vedno nate mislečega Zaročenca Franci. Lahko noč srce moje. Nočni veter zunaj piše, misli moje k tebi pihla; moja roka že slabo piše, še en pozdrauček ti želi. Dosti lepše bi ti rat popisal, za več nenajdem besedi; Naj bo, torej, to zadosti, več ti bom, pa en drugi dan. Tebi o lepa moja cvetka, katera nikoli mi ne boš ovenela. čuvaj sebe od zimskih slan in s tem veselga me naprauš.