Sgt. Y.197. Kosič Franc. 15. 3. 45. 159. M. U. Yug. Det. R. A. F. C. M. F. Ljublena mi Ženka. -1- Sprejmi najiskrenije pozdrave, pozdrave katere ti tvoj možiček pošilja z dna svojega srca, in nebrojno poljubou na tvoje prelepe uste. Vedi ljuba da jast sem prau in pri najbolšem zdrauju, enako upam i ot tebe in Mame. Neveš ljuba moja kako se opčuti moje srce veselo, ko dobim ot moje Ženke ljubeče pismo, posebno ko učasih mi tako lepo opišeš, ot naše ljubezni, ot dnevou ki smo skupno preživela, i o useh tistih trenutkou našega skupnega uživanja. Presrečen sem ko čitam stauk, v katerem mi o ljubezni opisujež, nevem ma mislim da nobeden ni tako ljublen ko jast ot moje ljube Ženke, ma i ti moja edina ljubezen vedi, da ko jast tebe ljubim nobeden te nebi mogu ljubit. Vem da ko sem tebe srečeu na poti žiulenja, takrat sem srečau moje največje bogastvo, ko so moje oči tebe prvi krat vidle, takrat so one spoznale luč žiulenja, luč katera vedno gori, i ki vem dabo gorela do konca mojih dni. Ko so moja nedožna usta prvi krat poljubla, to si bla ti i takrat našeu sem slast po žiulenju, morda da mi neboš verjela, ma vedi da ot kadar sem tebe spoznau, ot takrat zame je drugo žiulenje. Posebno pa danes, ko daleč ot tebe prežiulam te douge dneve, v katerih ni veselja, v katerih ni ni trenutke tistega kar si bi želel, ti ljuba si tista, katera mi daš moč da ustrajam, ti me z tvojimi lepimi besedami pomiriš me dušeuno i telesno. Ko tebe ljuba nebi imeu, nevem kako -2- (kako) bi use pranašau, ma za tebe, za našo ljubezen use bom prenesu, pa naj bo kakšna koli teškoča, ko mije teško pri srcu, samo nate misu me pomiri, i vem da i za naprej bo tako, ki to si želi i moja ljuba Ženka, i zato ki i ona tam glih tako misli, in nada se v enake nadee. Veš ljuba, ko sem žalosten, sam da na en mali spomin pomislim, spomin naših dnevou ljubezni, pa prec mije lažje pa kako nebi blo, ko, usim naši spomini, so tako lepi, usi so poni žiulenja, puni naj lepših lastnoč tega sveta. Veš da danes po tolkem času sanjal sem ot tebe, nemoreš si mislit kako sem veseu biu, tega le sana, ma ko sem se prebudu, tebe sem iskau ki mislu sem dasi poleh mene. A na žalost mojo, use je blo prazno, le v mojem srcu ni blo prazno, puno je blo veselja užitega v teh današnih nočnih sanjah. Vidu te sem tako lepo, in vesela si bla, pa kako nebi bla vesela ko si bla v mojem naročju, neveš ljuba kako slatko te sem poljublal in dvakrat te sem storu zaspat, zaspat ko ti sama veš, in ko si tako, lepo ležala poleh mene z zaprtimi očmi in z smehom v licu, takrat sem te poljublal o poljublal te sem blazno, zdi semi da ot samega veselja sem se prebudu, pomisli si kako mije moglo bet, ko spoznau sem da use so ble sanje, a da moja Ženka ni poleh mene, ona je daleč daleč ot svojega ljubečega Možička. Ma uselih sem se počutu veseu in zadovolen, in vem da i ti si bla enako? nedokončano