ID
1763
Pošiljatelj Franc Kosič
Poslano iz
Poslano v Aleksandrija
Datum 07.04.1945
Vir Osebni arhiv Sonje Kosič

Sgt. Y. 197. Kosič Franc. 7. 4. 45. 159. M. U. Yug. Det. R. A. F. C. M. F. Ljublena mi Ženka. -1- Sprejmi moje najiskrenije pozdrave in nebrojno gorečih poljubou na tvoje prelepe uste. Jast ljuba sem prau in pri dobrem zdrauju enako upam ot tebe draga mi Ženka. Vedi da učiraj sem vdobil tvoje lepo pismo ot trideset prvega, najlepša tu huala Pupi. Jast draga se imam ponavadi, novega ni nič še, vreme imamo šaldu lepo, daje prau eno veselje, posebno v jutro ko se okoli sebe gleda, človek se prebudi ko z nekih san, ki use je počelo zelenit, in jutrajna rosa zgleda ko neki diamant, na zelenem perju. Veš ljuba moja da danes sem nekaj sanjal ot tebe, ma dosti se nespominjam vem pa, da smo bla skupaj, in da te sem poljublal, več se mi ni mogoče se spomnit. Pa Pupi sanjaš kaj o meni, ma kaj lepega! -2- Neveš ljuba kolko mi ti usaki dan bol mankaš, posebno ko te vidim v sanjah in potem ki se prebudim, mislim da mi je neko srce uzeu, use mi manka, Veš ljuba bres tebe ni veselja ni nobenega užitka, useje tako strašno pusto, ma pusto ko še nikoli poprej. Pasalo je že pet mescou ot kar te nisme vidu, pa tako mise zdi ko, da bo še dugo, prej ko te bom spet vidu, spet poljublal na tvoje prelepe uste, spet stisnu k sebi in božau i obožavau tvoje deviško telo, o da bi kaj hmali prišu dan, ko moje oči, spet te bodo vidle, ki ti ljuba Ženka, neveš kolko trpim, kolko hrepenim po tebi. Nikoli poprej mi nisi tolko mankala ko ta bot jast sam nevem zakaj, morda i to podnebje vpliva! Saj vem da i ti tam daleč ot mene, glih tako hrepeniš in trpiš za mene. A nič si nemoremo pomagat, pre daleč smo, ko saj morje nas nebi odvajalo, saj nesmem niti pogledat nakarto, ki Alexsandrie je tako strašno daleč, edino upanje je da morda res hmali bo use to končalo, in takrat spet -3- se bova srečala, ma takrat za nikoli več se odaljit eden ot drugega, potem bova skupno putovala in iskala naš kotiček miru, u katerem naša srca bodo uživala tisto ljubezen ki sijo oba želiva. Po dnevu bova delala, po noči bova pa uživala ljubezen, in si šepetala melodje naše svete ljubezni. Kaj ne dabo tako moj Pusikat? Tudi jast nisem delau post na veliki petak Pupi, veš saj mi ga, tako imamo. Veš dosti botov pomislim na tiste obilna kosila ki smo pri Mami al pri Lojski jeli, pa si mislim, kedaj bo spet tako, ma upam ko bo prišlo do tega, takrat mebo moja ljuba Ženka strehla. No ne mislit da nimamo tu, ma veš zmiraj eno isto, človeku pride ot več. Ja Pupi lep je biu tvoj san, kako sme se slaču pred otprtimi vrati, no saj to si že prej vedno krčala name, pa sedaj i v sanjah seti ponaula, e ma vem ko bi sedaj do tega prišlo, kaj bi kričala. Ot dopusta je tudi prau fest, bi blo prau ko sebi uresničlo ma za enkrat še nezgleda Pupi. Ženka kaj pa mi bi napraula za prvi april! Ženka najlepše pozdravi Mamo. Sprejmi nebrojno vročih poljubou na tvoje uste tvoj Možiček Franci.

KORESPONDENCA