Ljubljana 3/8 1886

Oboževani Ivan!

Liki solnčnemu žarku prodirajočemu oblačno nebo dozdevalo se mi je Vaše pismo, koje sem danes v dan, ki je za me najbridkejši mojega dozdajnega živenja, dobila moža ki mi je v pravem pomenu besede nadomestoval prerano zgubljenega očeta, strica, ki je skušal pri vsakaj priliki mi prikriti mojo izgubo; Mojega strica je danes zjutraj kap zadel. Doslej je izjavil zdravnik še ni nevarnosti če se mertvoud ne ponovi, kar pa naj Bog odverne želim gotovo iz srca jaz kateri je bil on toli i toli krat zaščitnik zlobnih Rajkovih izjav. Bil mi je gotova zaslomba v vsakej zadevi, in bila sem tudi gotova, radi Tebe Ivano, trdno moč imeti na mojej strani proti Rajku, kajti on te je spoznal po drugih i te cenil kakor Te vsaki poštenjak ceniti mora.

Če mi pa že kruta usoda odvzame njega, bodem se z vsemi močmi branila proti nadzorstvu in varstvu Rajka, čegar prvi korak bode mene ločiti od Te kar se mu pa ne posreči dokle jaz dišem. Naletel bo na zapreko, koje se v meni gotovo ne nadja. Vidiš, dragi mi, da v mojo okolščino ne spada krotki ženski značaj s katerem se samovlastno ravna brez oporeke. Trdno moram nastopi v tem tako žalostnem času, da ne pogobe

                                                          Tvoje                             žalosteče Franice