Prosim Vas ako to pismo pride v Vaše ruke da bi ga čim prei izročili g. Francki Kosič. hvala Vam.
Ljublena Mama i Sestrice.
V prvo spremte moje najiskrenije pozdrave, z upanjem da Vas to pisemce dobi pri najbolšem zdrauju i zadovolstvu. Jast i Ženka smo prau in pri dobrem zdrauju, nebodite v skrbeh zaradi nas, Mama čuvajte sami sebe i glijte več ko Vam je mogoče Vaše zdrauje.
Mamica dam Vam vediti da danes smo vdobili Vaše pismo od sedmega desetega, i to je že tretje pisemce ki smo vdobili po taki poti, i eno po rudečem križu, na use smo Vam takoj odgovorili, ma ko se mi zdi Vi tam ih niste prijeli, upam in največja želja mi bi bla da bi saj eno prišlo do Vas, tako dabi zvedeli da jast sem prau in moja ljuba Ženka.
Zelo mije blo teško ko sem zvedel za usodo kije doletela Vas, ko je po Božji volji Boh poklical našo ljubo Slauko k sebi. Ja ljubi Boh jo je imel rajši ko nas in jo je prej poklical k sebi. Ja Mama mi se moramo udat tej usodi in drugo nam ne ostaje ko molit za njeno dušo. Meni je teško ma vem da Vaše bolečine za njo so dosti i dosti veče, Vi ste jo imeli pri sebi, in naenkrat prit ob njo to je biu za Vas velik udarec, posebno kije bla pridna i zmiraj skrbela za Vas od mojega odlaska naprej.
Ljuba Mama če Vam je mogoče, in če imaste pošeltemi sliko ot nje, dajo saj tako vidim, v njeni lepi mladosti, i enako sibi želeu ot Vas ostalih.
Ko mi pišete v tem pismu Julka se vdobi bolana, upam dani kaj hudega, in daje spet prau, o kako Vam bi rat poslal kaj za njo čene drugo saj zdravila, ma ki še do danes ni mogoče, o nevem kadaj pride srečni dan da bo dovoljeno kaj Vam poslat, o kako bi blo moje srce veselo ko Vam bi mogu kaj pomagat, ki vem da privas je danes teško žiulenje. Zaenkrat mi drugo ne ostaje ko najiskreniji pozdravi i poljubi moji ljubi Sestrici Julki. Mama pištemi o njej i o Jožici po ko Vam je mogoče. Veste Mama da skoraj si neverjamem da Julka Jožica že hodi v drugo gimnazijo, kaj je pridna! Ja gotovo je preskočila en razred, in za preskočit en razred se mora bit pridna, ne daje tako. O Jožica moja le naprej da boš naj bol pridna ot usih nas, kaj me imaš še tako rada ko prej, ki sem biu še doma. Pišimi i ti kaj i vedi da tvoj Franci. Atek. Te ima zmiraj rat.
Mama meveseli da Vamje Gospod Ferluga kaj o meni povedal, upam da meni preveč očital, upam da uselih me imaste še malo radi, tudi če nisem več tako ko sem ot doma otišeu, no saj zadno