Ljubljana, dne 21./III. 98.
Dragi moj!

Kakor sem Ti menda že sporočil, pojdem 1. apr. za 6 mesecev k prostovljcem in — menda! — gotovo še ni! — sicer v Ljubljano k 27. polku. Pri »Narodu« mi plača ostane. Mnogo me bode stala uniforma. Stanoval bom doma. Seveda mej divizijskimi vajami bom pa vendar nekaj tednov z doma. To bo vrag! Prosim Te, da se me tekom vojaščine kaj večkrat spomniš ter me
aviziraš o tem in onem, ker sicer bom preveč zamudil. Tudi mi bo treba razvedrila mej surovim, dolgočasnim poslom! Torej le glej, da ne pozabiš na-me!! —

Tudi brata Karola so potrdili. 1. oktobra mora iti za — — 3 leta, če se mu ne posreči zmazati se z neko prošnjo. To je nesreča zanj!.

Doma je sicer vse zdravo. Vida je vesela in živa, da imamo ž njo mnogo veselja. Tudi Minka je zdrava. —

Radi mojih novel Ti prepuščam, da se odločiš po svojem okusu. Mislim pa, da je najprikladnejša »Socijalist« ali pa »Vzor«. »Dr. Strnad« je feljtonističen! —

Ali nisi prevel »Pavline«? To je sama igrača! —

V »Mladosti« je tisti »Dušan« Aškerc! A. A. pride v Lj. za mestnega arhivarja. Prej se bode dal bajè upokojiti kot duhovnik, da bode vlekel penzijo in plačo. Nù, puste ljublj. razmere in družbena zaspanost Aškercu ne bodo po godu, kakor i meni niso. Tu ni nobenega življenja za umetnika!

Uredništvo »Mladosti« me prosi za »autobiografijo«. Ker pa poznam hudobne jezike, prosim Tebe, da napišeš Ti kaj kratkega životopisnega o meni. (Zahtevajo »tri stupce«, t. j. ena stran »Listka«.) Tebi je lažje kaj več povedati, kakor meni o — sebi! Tudi boš objektivnejši. Poznaš me tudi dovelj po značaju. Kot podatke pa navajam:

Rojen sem na lgu, v večji vasi, ki stojí bajè na mestu nekdanje rimske Aquillinae, 9. XII. 1871. Oče moj je bil nadučitelj, ki je sam jako mnogo pisal pedagogskega in tudi nekaj feljtonov ter par kmetijskih in naravoslovnih knjižic. Oče mi je naročal še otroku lističe: »Vrtec« in nekaj nemških otroš. časopisov ter mi prinašal vedno celo kopo leposlovnih knjig. (Glej mojo povest »V mraku«, ki je kos moje biografije!) Tako mi je zbudil največje veselje do čitanja. ( Jedva 6 let star sem znal že brati in pisati!) Po očetovem pa bi moral postati jaz znanstvenik, in le materi se zahvaljujem za razum poezije. Moja mati me je vpeljala v leposlovje ter me navdušila za pisateljevanje. V nižji gimnaziji sem začel dopisovati v »Vrtec«, potem v feljtone »Naroda«, zatem sem postal sotrudnik in sourednik »Vesne«. Dalje veš, kako je bilo. Pisaril sem v »Edinost«, »Narod«, »Slovan. Svet« in končno v »Lj. Zvon«. Zanimanje sem zbudil najprej v — dr Mahniču, ki me je označil kot začetnika »leposlovnega radikalizma« že radi mojih prvencev. To šele je opozorilo narodne kroge na-me. Drugo veš vse. Žel sem največja priznanja in najhujše napade. Hvalil me je Aškerc in Levec, ki mi je celó v napol klerikalni »Matici« oskrbel častno nagrado, hvalil me je celó »idejalni« Stritar, dasi je včasih zelo zagrizeno napadal in sem bajè Zolin učenec. Napadali pa so me klerikalci in filistri kot socijal. demokrata in kot pornografa. Konštatiraj pa: resnice filistri in špisarji nikjer nočejo čuti. Sloven. inteligenca je jako korumpirana, a strašno hinavska in svetohlinska; ker sem jo pokazal v zrcalu — nago, je zakričala: Pereat G-r! —

Končno povej, da sem sedaj na Jurčičevem mestu, v uredništvu »Sl. Naroda« ter da bom poslej pisal tudi drame, katerih dve imam že v delu —

Upam, da mi storiš to uslugo kmalu, saj — Te bodo tudi plačali.

Bog Te živi! Tvoj iskreni
prijatelj
Fran

Minka Te pozdravlja.