Dragi kanonir!

Pošiljam Ti po tihotapski prepisane pesni brez cola in posa. Pisal bi Ti bil že parkrat, pa se je vselej razgubilo. Imel sem dovolj posla z njimi, tako da sem postal že od samega prepisavanja apatičen in momentano na čutu in okusu otopèl, tako da mi ni bilo mogoče pečati se natančneje s popravki in formami. Gledé zadnjih sem bil vedno popolnoma prost, bodisi že iz same komodnosti ali pa, ker ne morem drugače in se mi vse merjeno zameri. Glavno je vendar le ritem in ostane ritem, ki naposled določuje sam število stop in bi velikokrat pedantnost kazila notranjo harmonijo sloga. Aškerc pa je za stroge forme in rekel mi je, da Ti bode pisal enkrat o tem malo lekcijo. Pesmij sem prepisal veliko, med katerimi jih je mnogo starih in slabih. Preglejta jih, prosim, s Cankarjem natančno in zaznamujta tudi vse one mesta, kjer bi se kazilo blagoglasje, ritem, ali pa bi bilo kaj odveč. Mnogokrat pa sem moral nehote in vedoma: zagrešiti proti formi, zlasti na mestih, kjer ni bilo drugače mogoče začeti verza kot z zloglasnimi »se« in »bi«; mislim pa, da je to opravičeno, ker je niko neizogibno; vender je boljše, da je človek včasih predant. Prilagam tudi razvrstitev pesmij. Če bi Vama ne ugajala, prosim, povejta mi svoje nazore. Pesmi obdržita lahko. do konec tega mesca; one ktere Vama ne ugajajo prečrtajta, opombe pa zapišita kar na rob k tekstu.
Pri tej priliki ko Ti to pišem, počutim se skoro tako modernega kot Škrjanec, ki je napijal Aškercu kot modernemu dramaturgu v svojem in Vajinem imenu. Ta njegova stvar (Aškerčeva) mi je manj ugajala, ker je preveč epična in ni na njej nič druzega ruskega kot samo imena. Zdaj jo predeluje in naslovil jo bo »Lihung-čank«. K umetnikom sem zašel po daljšem času šele včeraj ko sem oblekel - novo obleko. Tako prijetne občutke ima človek - zgubi jih šele če sliši in posluša Ganglovo kritiko o Aškerčevem Pavlihi, Samo lizunstvo, medsebojni obziri, batjuška, in druzega nič! Samo to znajo ti ljudje dobro! Njegovega predavanja o liriki nisem slišal. Če je še kaj na svetu naivnega, je gotovo razmerje med takimi ljudmi v Nar. domu. Tudi mi je Aškerc včeraj opomnil, da je pričel urejevati Ketteja. Preručunil ga je z vsem skupaj na — »120« beri sto in dvajset stranij!... in zraven, so vsi njegovi soneti pesni in romance. Jaz bi mu šel povedat da naj ne izpusti prav ničesar njegovega (kvečjemu otročje pesmi), če sta Vidva zató. Kako izdajajo n. pr. Rusi svojega Koljcova!! Berto velikokrat vidim, Še vedno ne hodi nikamor drugam. Ko v šolo,
domov in k Frančiškanom. K Kudrovim ne grem nič več. Ivanka je čedalje bolj plešasta. Šajba je v Ljubljani. Ko dobiš rokopis, batjuška, odgovori mi. Pošljem Ti ga v par dneh. Počutim se dobro in postajam močnejši. Odgovori mi gotovo in pošlji, če Ti je mogoče, jedno tako razglednico iz Dunaja, na kteri je text pesni »Mein Herz ist wie ein Bienenhaus«.
Pozdravi Cankarja in če ga dobiš tudi Ferjančiča kot Te pozdravlja

Tvoj udani
Jos. Murn

Odgovori mi kar na pisarno: stenogr. pri Sušteršiču v Ljubljani. Ali je kaj na tem, da se bliža Ferjančiču Paterniteta? Piši mi, da prav pridno študiraš, da dobim moralnega katra.