Dragi batjuške!



Pripošljem Ti še tri pesmi k že doposlanim. Dve sta starejši, pomladno bajko pa sem imel približno v glavi, odkar sem Ti pisal zadnjikrat. »Kvatrnika« sem malo drugače zasukal in tako približno mi sedaj ugaja. Ta snov se mi je zdela v resnici težka, ker na nji pravzaprav ni nič, a po drugi strani ves misticizem do fantastičnega babjeverstva razvit. Približeval in utapljal sem se vanj korakoma in čem dlje sem se bavil z njim, tem priprostejši. se mi je oblikoval.

Pomladna bajka morebiti ni preveč simbolična in bajkarska (sic!) Imel sem v nji težnje nekaj vse občega uklopiti na posebni kroj, skoro do stopnje pravljice. Kako se imaš sicer kaj? Kakšne so bile Vidine klobase? Pisala mi je, da jih je poslala samo zato Prijatelju, ker jo je nekoč — poljubil! (Et tu, Bruce?) Prav kot Napoleon.

Za zdaj Te ne nadlegujem še za odgovor. Odgovori mi prosim, skupno konec tega meseca, če mogoče. Poslano polo pošlji mi tudi poleg druzih nazaj.

Pozdravlja Te Tvoj

udani

Jos. Murn

Ambrožev trg 3.

H Kudrovki ne grem nič.