Zapisano v teh pasjih dneh leta 99

Batjuška! Torej tako, Ti se družiš z literati… Prav tako, Bog Ti pomagaj. Mene ne bo doli, mislim. Qua de causa? Denarja nimam in obleka takorekoč že z mene leti. Vsi dobri duhovi so me zapustili. Gospa dr mi niti ne odgovori ne. Edini moj korespondent je Ivo Brežnik, pa ta mi piše že tako dekadentski, da trikrat preje zardim predno vrstico prečitam. Gospod Senekovič je v Cerkljah in me vabi na kosilo — Kaj je s teboj in Cankarjem? Vidiš, ker meni ni mogoče tja doli, pridi Ti sem gori! Brez stroškov lahko pridem do Holmca, kjer biva »meščanski, učitelj gospod Kos«, Pridi Ti tjakaj v torek. Odrini popoldne 2h5\'. Jaz Te bom čakal za gvišno. Govoril bi že rad enkrat s Teboj. Potem pojdeva malo na Gorenjsko in proti Cerkljam. Ali si zadovoljen? Kaj bom storil jaz sedaj pravzaprav, tega ne vem. Ivo Brežnik me hoče na vsak način kam za pisarja potisniti. Priprosil mi je prevajanje iger, za kar se mu odločno z vsemi štirimi zahvaljujem, Nisem ne za eno, ne za drugo. O Tebi pride sem in tja kak vesel glas do mene. Pred enim tednom. sem bil na Bledu in dobil miloščino 5 fl. Hudiča, ali je živeti, ali ne? Batjuška, pridi za gotovo v torek na Holmec!

Tvoj udani Jos, Murn