Dragi Zupančič!

Oprosti mojemu molku. Nič se mi ne ljubi in jaz bi Ti tudi ne pisal, da me ne sili ista potreba, ki mi narekuje pesni. Za vsako delo sem nesposoben, vse me mrzi. In zdaj pišemo po vrhu še maturo! No, štirih dvojk menda ne bom pisal. Postal sem Ti skoro za vsako stvar ležeren. Nič nimam zanimanja in to pač kaže, da nimam nič življenja — Skoro bi si kaj storil.. Pa zakaj, od kod je to? Jaz ne vem, kaj prehodna doba name tako upliva? Bil sem večkrat bolan v zadnjem času in v bolezni me je zapuščala zavest. Želel sem si potem da bi umrl. A kaj je to? Odkodi pride to? Skoraj bi bil v 20. stoletji fatalist! Ne občujem z nikomur, s Cankarjem prideva malo skup. On pridno dela, in jaz ga zavidam za njegov naturel. Zadnji čas prevaja neko francosko povest kot »Brotarbeit«. Dobil si je izborno stanovanje. V kratkem začne pisati novo dramo in daljšo novelo. On Te pozdravlja in se opravičuje radi odgovora. Berem malo, dasi bi mi bila
to velika potreba. Zadnji čas čitam iz Reklama: »Walther von der Vogelweide«. Prav všeč mi je. Tebi Baudelaire gotovo močno ugaja? Le čakaj, na počitnicah ga bova skupaj čitala! Prav težko Te že čalkam. Iz Ljubljane najbržeje ne pojdem letos nikamor, in to iz neke kapricijozne trme — G. dr. Tavčarjeva me je sicer povabila na: »Visoko«, pa težko, težko da bi šel. Golovec, Sava, šah, tarok!! Tudi mi ne pride na misel, daj bi se uklepal te počitnice za nadaljne študije kje v kaki pisarni. Če pojde, dobro — če ne, grem k vojakom in ostanem tam. Svoje bom vseeno storil. Mogoče Te bo tudi zanimalo, če Ti povem, da so moje pesni v tisku.
Danes sem. dobil in odposlal korekturo prve pole, priobčil bom, 23 pesnij: in sicer 15 krajših liričnih, kterih so Ti skorej vse znane razen 4—5 »Noči«, močno spremenjene in na tri reducirane, 6 romanc in eno daljšo stvar. »Spomenica« pa bo izšla tako koncem julija, zato se ne izplača pesnij poprej pošiljati Ti. Vrhu tega so pa v tiskarni v Gorici.
Pač pa prosim Tebe tem silnejše, da mi pošlješ kaj pesnij. Že toliko časa nisem nič pesnij od Tebe dobil. Prišle bi mi ravno prav. Ne veš, kako si jih želim! Tako rad bi že zopet dobre slovenske pesni čital. Poglej, s čem pita letos »Zvon« svoje cenjene naročnike glede pesnij. In tu izidejo vender še najboljše stvari! Cankarjeve novele so mi hudo všeč. To ti bo on še kaj lepega napisal. Avgusta meseca izide zopet nova njegova novela v Zvonu. Prvo poglavje sem že prečital.
Kako se pa Ti počutiš? Čul sem, da si jako rejen in lep, šarmanten človek postal. Vadnalu je na Tebi vse všeč, samo to ne, ker nisi strogo krščanski.
H Rožiču ne grem nič. Odpiši mi prav v kratkem; najbolje je, če se takoj vsedeš in primeš za pero, ker se sicer res težko pripravi do pisanja. Pošlji mi tudi kaj pesnij!!! Saj jih bom potem tako tudi Cankarju pokazal, da ti jih ne bo treba dvakrat prepisavati.
Tvoj udani Josip Murn

Kdaj prideš Ti v Ljubljano? Jaz bom delal maturo 15—16 julija.