Sanabor 14/6 39



Dragi mi Pepi



Sprejela sem tuojo Kartico zakatero se ti prav lepo iz globočine srca zahvalim zsanijo kisise še spominjal name in na moj domaći kraj in na moje žalostno srce ki se še sedaj te imam pred očmi. Kako si stopil na vlak in kako si slonel na oknu.

In kaj bom jast sedaj sama spočela tukaj doma do sedaj sem že v saj pri tebi prebila kako dobro urco in sedaj je pa vse minulo ti si šel v dal ne kraje in jest nevem čel tebom še kdaj videla!!!

Oh moje oči se še zmeraj solzijo in moje srce kar ob upuje kaj čem jast narediti si mi bil ti najbližji pri srcu in sedaj pa tako daleč. Oh še samo da tebi jast videla precej mi bi bilo bolše pri srcu kako izkreno tebi jast objela in polubila ravno tako kakor prvi krat kot svasi zvestobo oblubila in misel na tisti dan me še zmeraj pretresejo da sreča še danes čel se spolnim kako sime objel semi zdi da še slišim tvoje roke na mojem životu ampak jast nevem čal se tudi ti spominjaš!!!

Jast nevem kaj bo sedaj zmano jast sem imela v nedelijo že druzega fanta iz (Kamen) in je hotel da moram žnim v (Snober) in da mu moram dati en nagelček. In jast sem pa rekla da jast že imam fanta in da sem mu dala nagelj ko je šel h vojakom a on mije pa rekel da tebe več nebo in da naj se menim žnim jast sem mu pa rekla da z enim in znubenim več da če me ti pustiš ali pa ukako nesrečo prideš da jast te useglih nebom pozabila in potem sem semu pa zelo zamerila tako daje pa hmali šel in koje šel je rekel da hvala za nagel ki mu ga nisem hotela dati in dabo ukratkim še prišel pogledat če sem še tistih misli.

Sedaj te pa prosim da mi kaj bol natanko pišeš kako sise kaj vozil in kako se kaj imaš slabo ali dobro zatoraj kir jast sem slišala daje šel Oče prošno delat dabi prišel domov mije pravil Janes Blažiški ma niem ni dosti za verjet.

In Janes iz Belle da tudi pride domov mije pa Boletu pravil, ki muje nesel prašno in sem mu še rekla da naj oba tebe in Janeza pozdravi panevem ali je pozabil ali je povedal.!

Sedaj pa ni nobenih posebnih novic več dati bi dala vedit druzega kakor da kosem prišla domov iz vaiduščine sem prišla kakor na kako pogorevšno. mama je jokala in mi rekla da sedaj že veš kako sejih spravla h vojakom. O sem si res poskusila Bog daj da bisi ne več nikoli.

Še mnogo pozdravov od mojih domačih.

In če je še Janes rečimu da ga tudi jas pustim pozdravit in da naj tudi on kaj piše.

In tukaj ti pošiljam kartico katero daj napisati Ruštaumu in mu piši da nimama časa več pisati kakor samo kartico.

Sedaj moram to mojo pisavo končati in tebi na tisoče srčnih pozdravčkov poslati

Nevem če boš mogel prebrati sem mudi na col kir jr žr prišla mama me udrugo klicati da naj podvižem

Sedaj te pa še jast prav lepo pozdravim

Tvoja Ančka Z bogom

Prosi od govor takoj