ID
820
Pošiljatelj Jožef Bizjak
Poslano iz
Poslano v
Datum 01.01.1941
Vir Osebni arhiv Darko Žnidarčič

Ljuba Ženka!!

S teško roko sem vzel v roko pero, da ti napišem enpar vrstic predno grem, od tebe proč, in kar sam nič nevem, koliko dalec in za koliko časa, bodem z doma. Morda bom šel, tako daleč še nad solnčno visočino, tako da bo moje življenje prekratko, za nazaj priti. -.-

Zato Ti pa hočem sedaj malo opisati moje misli. Če bo mozda tebi sreča bol mila kakor meni, da boš še lahko bila tukaj? ---

Jat Ti izročim popolnoma vse kar je mojega, naj bo vse tvoje ampak če mene več nebo. Veš to si doboro zapomni, da tisti ko je taprvi je vedno prvi, in potem so pa drugi na vrsti! ---

Draga Ančka vidiš to sem ti napisal če boš kdaj pozabila name, ali če se ne vidiva več, boš imela ta papir za vspomin. - .

Vidiš tukaj sem Ti napisal teh par beset, ker ti lažje napišem kot pa povem, da boš vedela kako ravnati če ostaneš sama, in sem ti malo razložil svoje misli. To je bol na kratko napisano pa si boš že razložila bol na dolgo in široko, kaj vse to pomeni!



In dokler bo duh v meni bil jast se bom vsako urco nate spomnil in dokler bo, po mojih žilah tekla kri bodo moje misli vedno pri tebi



In dokler mi bo srce bilo

Nate se bo vedno spovnilo

Ker tebe je najbolj ljubilo

In steboj najbolj srečno bilo



Zdaj Te pa še enkrat prav

Srčno pozdravim in goreče

Poljubim in te prosim da

moli – moli – zame



Zbogom draga

mi Ančka

Sem in ostanem vedno Tvoj zvesti mož.

Bizjak Pepe!

KORESPONDENCA

Faksimile tega pisma še ni na voljo.