Čislani gospod urednik!
Pozno odgovarjam na Vaše pismo, a sredi maja sem resno zbolela, bila dalj časa v postelji, to je vzrok mojega molka.
Ne vem pravzaprav, kaj bi storila! Zdravniki mi odsvetujejo naporno delo v šoli, a pri meni ne gre le za dvoje službenih let, da bi dobila začasno pokojnino 800 kron. Tako pa dobim le odpravnino (v slučaju, da sem nesposobna poučevati nad dvema mesecema), in potem si bo treba iskati drugje kruha. Seveda, če je človek zdrav, si lahko pomore z dobro voljo in energijo,– a bolan človek? –
Poskusila bodem, dokler pojde, dobro!
Zakaj ne objavite mojih pesmi? Nekateri verzi menda niso slabi. Vse pa ni nikoli zlato zrnje!
Pošiljam vam obljubljeno sliko, ki pa zdaj nekoliko laže. Jaz sem zelo shujšala. – Prosim za revanžo!
Hvala Vam za trud – slutila sem, da se mi želja po ljub. šoli ne bo uresničila. Vajena sem!
Lepe pozdrave
Lj. Poljanec
Kapela, dne 9. VI. 1904
Prosim, napišite mi prilično naslov Dr. Iv. Prijatelja v Moskvi. Vprašala bi ga rada nekaj o ženskih učiliščih na Ruskem.