Predragi bratec!

Kakor veš, sem zdaj zopet v Reki, po pravici Ti povem, da sem že veliko novega videla. Tako sem včeraj dopoldan bila pri sv. maši, a popoldan šla sem na Trsat. Bilo je veliko romarjev in romaric. Potem smo si ogledali grad.

Z grajskega stolpa je obširen razgled. Pogled na Reko in na morje, polno ladij in parnikov, je jako lep. Bilo mi je žal, da Ti nejsi bil zraven, spomnila sem se Tebe in Ti nabrala na grajskih razvalin dva keberčka, katere sem djala takoj v spirit, ko sem domov prišla. Ne smeš si misliti, da imam samo kratek čas; vaditi se moram tudi v nemščini in v računstvu. Jaz imam še tudi dva raka v vodi in sta še živa. Vsak dan grem dati drugo vodo in pogledat, če sta še živa. Piši mi kmalu kako majhno pismice.

Zdaj končam in ostanem

Tvoja sestra Mici

Reka, 2. 8. 1897