Ljuba Mici!



Pred par dnevi sem prejel tvoje pisemce, ki me je zelo razveselilo.Torej si se vendat enkrat toliko ojunačila, da si si upala napisat malo pisemce? Hvale vredno je to! Zakaj mi nisi že prej kaj pisala, saj imaš čas. – Čakaj, sedaj ti pa povem, kako nastopam jaz s svojimi dopisovalci! Pa se ne smeš ujeziti! Najprvo te moram vprašati, če si pisemce čisto sama zložila. Če si je sama zložila, si je naredila dobro, če ti je pa Julija kaj pomagala, ti svetujem, da ti pri drugem pismu ne pomaga več. Tudi se ne smeš hudovati, če ti bom pismo kritikoval, s tem se vendar samo učiš! Saj itak veliko novic ne moreš pisati iz Laz, nasprotno ti tudi jaz nimam veliko pisati; če ti enkrat napišem moj dnevni red, pa veš pribljižno vse novice. Zato bo dobro, če med seboj o čem debatirava. Seveda ne bova izbrala za predmet mogoče kako filozofijo ali kaj enakega, temveč čisto lahko stvar.

Kot dober svet ti dam še navodilo, kako imaš pisati pismo. Vsak predmet, o katerem boš razpravljala, opiši v posebnem odstavku. Ni pa treba Julije na pomoč klicatu, ali pa še celo koncept narediti in tistega v popravek dati. Ne! Ko napišeš pismo, je še enkrat pazno preberi in popravi napake, nič ne dé, če ni kaligrafično pisano! S tem pa nočem reči, da piši, ne da bi pazila kako pišeš! Kar se pisave tiče, ne smeš posnemati mene; ti imaš vel časa in pišeš lahko bolj počasi. –

Naj bo za danes dovolj pridige! –

Pisala si mi veliko novic, vendar kar me najbolj zanima, tega mi nisi pisala – namreč kaj je s tožbo. Julija mi je sicer pisala o telegramu, ki ga je poslal Dr Majaron, vendar ne vem s tem nič gotovega. Piši mi v prihodnjem pismu o tem.

V torek so šli oče v Borovnico. Ali se jim res tako mudi prodati ono senožet? No, pa kaj bi govoril, sicer mi zopet porečejo: »dokler bo ta-le gibal - - -«!

Novega hlapca ste tudi dobili? Koliko pa jih je sedaj poslov? Samo Reza in Vincenc?

Kakor mi pišeš, bi bilo res dobro, da bi šla k Nani v – prodajalnico. Saj kupčuješ razun s semeni in jajci še celo z živimi – kokošmi! Najbolje bi bilo, da bi si vzela patent! –

Vprašaš ne, kako se jaz počutim. Zdrav sem. Sedaj imamo že 12 dni počitnice. Ko bi ne imel toliko učenja, bi bil priše domov, tako sem pa rajši tu, ker vem, da bi se doma nič ne učil.

Najbolj se bojim nedelje in ponedeljka. Večina Slovencev je šlo domov, tisti pa, ki so ostali v Pragi, so povabljeni v rodbine. Jaz bom praznoval Vel. noč brez šunke, potic in žolce!

Niti vedel ne bom, kdaj bo minula Vel. noč, samo na praznik, kakor že rečeno, bo malo dolgčas. Nič ne dé to! –

Kakšno je pa vreme pri vas? Ali ni bila zadnjič enkrat toča? Ali drevje že cveté?

Piši mi kmalu in veliko! –

Želim še enkrat tebi in vsem domačim vesele praznike!

V duhu te pozdravlja in poljublja

Tvoj

Josip

20/4 05 ob 11 ½ zvečer