Ljubljana, dne 16. V. 1897
Predragi mi Fran!

Lepa Ti hvala za ugodne vesti in za prevoda. Priporočam se Ti za take majhne in kratke stvari, ki so mi dobrodošle vedno. Priporočam se Ti še posebno za kake humoristične ali satirične doneske. Spiši zopet kaj originalnega, pa karikiraj to ali ono v naši družbi! Le smešimo te strašne filistre!

Ali si čital Sl. List? Ha, ha! Menda se zaletava P. Pajkova v me iz — zavisti in iz — osvete!? V moji povesti, po Knezovem določilu le preprostemu občinstvu namenjeni, išče — »duhovitosti« — ona, sila duhovita Pavlina!! — Preprost, a tehnično gotovo lepo izvršen sujet se ji ne zdi »umotvor«. Ona zahteva torej kompliciranih zveriženostij: to se zdi njej »umetno«. S. simplicitas! — In moja individualnost se ji zdi — napaka! Kdo se ne smeje??!

Vidiš, tako »miroljuben« in za »slogo« delaven je Sl. List! Vsi ne veste nič o umetnosti; Aškerc je tepec, Márica gos, »Vienac« je —ničla i. t. d. vsi, ki ste me hvalili, in Matični odbor, ki me je odlikoval s č. nagrado ... vsi so nevedneži, osli! Ona pa vé vse.

Ha, ha! Kolika fanatičnost! Nu, če mi usoda nakloni res ono drž. štipendijo, bo to najboljši odgovor klerikalcem! Dal Bog!! —

Kaj praviš, ali naj se kaj odgovorí ali molči?? —

Cankar je povsem obnorel. Sedaj nas zmerja vse z filistri in s tepci. Po Vrhniki pijančuje, pa pesmi prireja, katere bi rad prodal Bambergu, da bi mogel na Dunaj za par mesecev. Meni, »Narodu«, »Zvonu« je veliko dolžan, a zmeni se za nikogar. —

Novomeški profesorji so skoraj sami pijančki. Zabavljajo pa iz gole zavisti. Kakor meni! — Pri Slovencih niso veseli in ponosni na delavne in zmožne umetnike ali znanstvenike, ampak moré in dušé jih iz — zavisti! Vsi moramo biti jednaki tepci in lenuhi! — To bi bilo dobro zopet javno konstatirati!

Ti pa se ne meni za Dolenčeve pošte! Ta človek tudi silno laže!! Delaj dalje, saj znaš in moreš v — lastno zadoščenje! — Ker drugo leto itak prevzamem jaz uredništvo »Zvona«, ne meni se niti za Bežka, ki ni bil nikoli samostojen, nego je le vlekel na ušesa! —

Aškerc, ki mi često velíko piše, se grozovito jezi na E. Lampeta v »K. Obz.«, kjer se mu očita, da je plagiral Negrijevko.* Seveda je E. L. navaden klerikalen domíšljavec brez razuma in čuta za umetnost. Strašno je jezen Aškerc. —

Kadar pišeš kaj Ellerju, pozdravi ga! Aškerc mi je pisal jako laskavo o Borutu. Naj bo delaven! — Ako želí »Narode«, v katerih so literarne zanimivosti, mu jih pošljem. Samó sporoči mi naj svojo željo! — Tudi Ti, če kaj hočeš!

»Plagiatovstvo« je spisal večinoma Bežek, deloma »Severin«, nekaj malenkosti sem dostavil jaz. Ali Ti ugaja??

Pošlji mi vse slike iz parlamenta skupaj! —

Kaj pa gdč. Mina? Ali se kaj moži!? Ali kaj avanzíraš pri njej?? Ne bodi bojazljivec! — Pozdravi jo in gospo! Po leti pridem vsekakor za par dníj na Dunaj. — Povej jim, da se nadejam sina za jesen. (V resníci bo okoli 5.—8. junija!)

Ali si res predsednik filološkega kluba? Da se Ti ljubi!!

Sporoči mi kmalu kaj v moji zadevi! Zdrav!

Minka Te pozdravlja

Tvoj
Fran

*»Pesem o premogu«.